Bisernik (pokec)

Posoljeni deli ob avtocesti, ukoreninjena gozdna tla ali vetrovni obalni pasovi – bisernik raste zares povsod. Zato je popoln kandidat za brezupne lege na vašem vrtu, na katerih do sedaj ni želelo zrasti nič. Čeprav se bisernik najbolje razvije na sončnih legah, se ne pritožuje tudi nad posaditvijo v senco pod velika drevesa. Tudi pri še posebej skopih vrtnih tleh si ne rabite delati preglavic, da bo vaš bisernik razvil manj jagod in cvetov. Zagotoviti mu morate samo dovolj prostora – približno en meter v vsako smer – saj bo v nasprotnem primeri obrezovanje vašega bisernika vsako leto postalo bolj zoprno in dolgotrajno delo.

Za razliko od drugih grmov se bisernik septembra ne začne pripravljati na zimsko spanje, ampak nadene svoje čudovite bisere. Če ga torej posadite jeseni, ga boste preobremenili in lahko se bo zgodilo, da bo rastlina zaradi stresa odvrgla svoje vabljive sadeže. Zato sajenje raje prestavite na maj, ko ni več nevarnosti za zmrzal in se bisernik lahko popolnoma osredotoči na hitro rast korenin.

Ker ta grm razvije zelo razvejane korenine, morate pred posaditvijo pomisliti tudi na druge rastline na gredi in na velikost njihovih korenin. Če so druge rastline občutljive na sprijeta tla in senco, vam priporočamo, da bisernik posadite v posodo, tako da se ne more nenadzorovano širiti.

Da biserniku olajšate rast, potopite koreninsko grudo pred posaditvijo za pol ure v posodo z vodo, saj se bo tako lahko zelo dobro napila vode. V tem času pa lahko izkopljete sadilno jamo: ta mora biti približno tako globoka, da koreninska gruda v njej popolnoma izgine, hkrati pa je v njej še dovolj prostora za porcijo komposta ali gnojila za sajenje. Nato dobro poteptajte zemljo okrog koreninske grude in jo prepojite z vodo.

Če želite, lahko bisernik posadite tudi kot živo mejo. Za to posadite približno 2–3 rastline na tekoči meter in že čez nekaj let bodo vaš vrt uspešno skrivale pred radovednimi pogledi.

Prvi teden po posaditvi je treba bisernik tedensko zalivati, saj se bo tako dobro zakoreninil. Nato pa morate po vrtni cevi poseči samo med posebej dolgimi in vročimi obdobji suše – starejši, dobro zaraščeni grmi brez dodatnega zalivanja navadno preživijo tudi vroča poletja. Svojega bisernika tudi ne rabite gnojiti, le spomladi ga razveselite z dodatkom komposta ali moko iz rogov.

Redno obrezovanje je edina naloga, ki jo bo od vas zahteval grm bisernika. Ta grm namreč raste zelo hitro in se obsežno razprostira. Pogosto se na tankih poganjkih razvije toliko jagod, da se poganjki pod njihovo težo kar upogibajo. Po škarjah za živo mejo posezite marca ali aprila, ko ste se že dovolj nagledali svojih zimskih jagod. Tudi če bisernik obrežete globlje, ga s tem ne boste poškodovali, zato ste lahko pri obrezovanju kar pogumni.

Glede prezimovanja vašega bisernika si vam ni treba delati preglavic: rastlina je odporna proti zmrzali do –40 °C.