- COMPO
- Vodiči
- Oskrba Rastlin
- Osnove
- Gnojila in zaščita rastlin
- Odlična gnojila za gnojenje rastlin
Odlična gnojila za gnojenje rastlin
Mineralno gnojilo, organsko gnojilo za vrtnice, posebno gnojilo za hortenzije – ko se sprehajate po vrtnarijah, si ne morete kaj, da se ne bi vprašali, čemu so ta dopolnilna gnojila namenjena. Ali kompost in kavna usedlina nista dovolj? In v čem se razlikujeta 'organsko' in 'mineralno' gnojilo? V nadaljevanju izveste osnovne razlike med gnojili in katera hranila potrebujejo rastline.
Vsebina
Kaj je to gnojilo?
Z „gnojilom“ mislimo na vse, kar se uporablja za zagotavljanje dodatnih hranil rastlinam. Poleg vode, zraka in sončne svetlobe potrebujejo tako vrtne kot balkonske rastline še dodatna hranila iz zemlje, da lahko rastejo in oblikujejo cvetove ter plodove. Gnojilo se lahko uporablja v obliki organskega materiala, kot je kompost, humus in konjski gnoj, ali pa v mineralni obliki kot umetno gnojilo.
Zakaj rastline potrebujejo gnojilo?
V naravi mrtve organske dele, tako rastlinske kot živalske, razgradijo mikroorganizmi v tleh. V tem procesu se sprostijo tudi hranila, ki jih rastline absorbirajo in porabljajo za svojo rast. Na primer na vrtu rastline črpajo iz zemlje pomembna hranila, ki jih s časom potrebujejo za oblikovanje listov in cvetov. Ta hranila se tvorijo iz odpadlega organskega materiala, ko rastlina odvrže liste, plodove…
Drugače je z rastlinami, ki so posajene v loncih, balkonskih koritih… V tej zemlji se hranila hitreje izčrpajo, zato je še toliko bolj pomembno, da jih dognojujemo.
Če iz travnikov, vrtov pridno odstranjujete pokošeno travo, odpadlo listje ali odmrle dele rastlin, s tem odvzemate tudi hranila rastlinam. Res pa je, da bi bilo gnojenje zgolj z listjem ali pokošeno travo preveč enostransko, saj ne bi mogle pokriti celotnega obsega potreb po hranilih.
Torej, če želite zdrave rastline, ki kar pokajo od življenja, morate najprej poskrbeti za uravnoteženo gnojenje. Vsa hranila morajo biti prisotna v ustreznih količinah za optimalen razvoj.
Katera hranila potrebujejo rastline za rast?
Dušik je eno najpomembnejših hranil. Je temeljni gradnik za različne aminokisline, nukleinske kisline in encime, hkrati pa sodeluje tudi pri fotosintezi. Potrebe po dušiku so razmeroma velike, zato ga imenujemo primarno hranilo ali makrohranilo. Fosfor in kalij sta druga ključna primarna hranila. V to skupino uvrščamo tudi magnezij, žveplo in kalcij, ki jih imenujemo tudi "sekundarna hranila".
Poleg šestih makrohranil obstajajo tudi mikrohranila. Čeprav so ti elementi v sledovih, so prav tako zelo pomembni za rastlino. Med mikrohranila štejemo: železo, cink, mangan, nikelj, molibden, klor, bor in baker. Vsak od njih je ključnega pomena za vsaj eno vlogo v rastlini in ga ni mogoče nadomestiti z drugim hranilom.
Obstajajo tudi koristni elementi, ki so pomembni za razvoj rastline in njeno rast, niso pa ključnega pomena za njeno preživetje. Med koristne elemente štejemo: natrij, selen in silicij.
|
Hranilo |
Vloga hranila |
Simptomi pomanjkanja |
|
Dušik (N) |
Vključen v različne presnovne procese; zagotavlja rast vegetacije | Simptomi pomanjkanja: zastoj v rasti, rumeni listi, rjave konice listov, odmiranje delov rastline. |
|
Fosfor (P) |
Pospešuje razvoj plodov in cvetov, zagotavlja dober razvoj korenin, krepi imunski sistem rastline | Simptomi pomanjkanja: izkrivljena rast, šibke korenine, pomanjkanje cvetov, rdečkasti predeli na listih, zmanjšana odpornost proti zmrzali |
|
Kalij (K) |
Sodeluje pri tvorbi rastlinskega tkiva in različnih presnovnih procesih, povečuje odpornost rastlin na zmrzal, vročino in škodljivce, izboljšuje vodno bilanco, ustvarja intenzivnejšo aromo sadja. | Simptomi pomanjkanja: razcepljeni in razbarvani plodovi, zmanjšana odpornost proti zmrzali, večja dovzetnost za bolezni, npr. listna pegavost in pozna pegavost paradižnika |
|
Magnezij (Mg) |
Pomemben za absorpcijo fosforja, sodeluje pri tvorbi klorofila, ustvarja bujne zelene liste, pospešuje rast vegetacije, zagotavlja intenzivno aromo sadja | Simptomi pomanjkanja: svetle lise na listih, porumeneli listi, ki kasneje odpadejo |
|
Kalcij (Ca) |
Povečuje togost tkiva, zagotavlja stabilne celične stene, povečuje odpornost rastline na stres. | Simptomi pomanjkanja: cvetovi popačenega videza, rjave udrtine/lise na plodovih (gnilobe koncev cvetov) |
|
Žveplo (S) |
Sodeluje pri tvorbi encimov, presnovi beljakovin in rasti rastlin; pomemben za uporabo dušika; povečuje odpornost; ključnega pomena za sadno aromo | Simptomi pomanjkanja: bledi listi, porumenelost listnih žil, počasna rast |
Ste odkrili pomanjkanje hranil? – To pomaga!
Ali ima vaša rastlina rumene lista, ali morda zaostaja v rasti? Potem gre najverjetneje za pomanjkanje hranil, ki jih dodate rastlini z gnojili. Če rastline pogosto pozabite pognojiti, lahko uporabite gnojilo s počasnim sproščanjem. Nekatera gnojila s počasnim sproščanjem sproščajo hranila do šest mesecev.
Gnojilne palčke so prav tako priročna možnost, pa naj gre za sobne ali pa za balkonske rastline. Te palčke preprosto položite v zemljo in v dveh do treh mesecih bodo sprostile hranila za rastlino.
Kljub temu pa pomanjkanje hranil ni vedno posledica nizkega vnosa hranil. Na primer, veliko vrtnih tal vsebuje fosfor, ki je v različnih tleh različno dostopen rastlinam. Vlažna ali zbita tla, z nizkim pH, ponujajo slabše pogoje za dobro oskrbo s fosfati. Nič ne bi bilo koristno, če bi se proti temu poskušali boriti z gnojili, ki vsebujejo veliko fosfatov. Namesto tega pomaga razdrobiti prst, jo obogatiti s humusom in ji dodati apno. Najbolje je, da na svojem vrtu opravite analizo tal in izmerite pH, preden vnesete v vrt preveč gnojil.
Razlike med gnojili za rastline
Rastlinska gnojila se razlikujejo po sestavi, količini, obliki (tekoča/trdna)… Nekatera so v tekoči obliki, ki jih dodajate k vodi za zalivanje, druga so v trdni obliki, ki se uporabljajo za posip po zemlji, kot so peleti in zrna.
Poleg tega je mogoče razlikovati med gnojili s počasnim sproščanjem hranil in gnojili s hitrim delovanjem. Gnojila s počasnim sproščanjem so še posebej uporabna za spomladanska gnojenja, saj lahko rastline oskrbujejo s hranili tudi celo poletje. Medtem, ko so hitro delujoča gnojila priljubljena takrat, ko na rastlinah opazimo znake pomanjkanja hranil in jim tako v kratkem času vnesemo večjo količino hranil.
Razlike med mineralnimi in organskimi gnojili
Gnojila se razlikujejo tudi po kemični sestavi. Tako jih razdelimo na organska, mineralna in organsko-mineralna gnojila:
1. Organska gnojila
Organska gnojila so sestavljena iz snovi rastlinskega ali živalskega izvora, kot so lupine kakavovca, odpadki grozdnih pečk, kostna moka, konjski gnoj, kostni ostružki ali melasa iz sladkornega trsa. Mnoga organska gnojila se prodajajo v obliki priročnih peletov, druga pa so v tekoči obliki. Na primer 'COMPO BIO univerzalno dolgotrajno gnojilo z ovčjo volno' je naravno gnojilo v obliki priročnih peletov.
Ko gnojilo vnesemo v zemljo, začnejo mikroorganizmi razgrajevati organske snovi. Po drugi strani pa sproščajo hranila, ki so zdaj na voljo tudi rastlinam. Ta pretvorba organskih materialov v hranila, do katerih imajo rastline dostop, je počasen in naraven proces, znan tudi kot mineralizacija. To aktivira življenje v tleh in spodbuja nastajanje humusa.
Opomba: Zemlja mora biti primerno vlažna in topla, da lahko začnejo mikroorganizmi delovati. Z drugimi besedami, mikroorganizmi bodo neaktivni, če se bo zemlja izsušila. Še posebej v vročih dneh morate zagotoviti, da je zemlja vlažna in jo izdatno zaliti. Poleg tega se organska gnojila ne uporabljajo, če so tla premrzla, saj mikroorganizmi v njej niso aktivni. Idealno obdobje za uporabo organskih gnojil je od pomladi pa vse do jeseni.
Organska gnojila so pogosto na voljo kot gnojila s počasnim sproščanjem, ki neprekinjeno sproščajo hranila več mesecev, tako da imajo rastline dostop do njih daljše časovno obdobje.
2. Organsko-mineralna gnojila
Številni organski materiali, kot so ostružki rogov ali kostna moka, so znani predvsem kot dušikova gnojila. Organska gnojila so obogatena z drugimi hranili, da so rastline še naprej preskrbljene z vsemi pomembnimi hranili. Rezultat je organsko-mineralno gnojilo. V zvezi s tem so nekatere sestavine mineralnih gnojil, kot sta kalcij ali žveplo, na voljo že v naravi in jih ni potrebno dodatno predelovati. Zato so mnoga organsko-mineralna gnojila narejena iz 100 % naravnih sestavin.
3. Mineralna gnojila
Mineralna gnojila vsebujejo hranila v obliki mineralnih soli. Hranila so vezana na soli v točno določenih količinah, zaradi česar so takoj na voljo rastlinam. Soli se raztopijo v vlagi tal, tako da lahko rastline neposredno dostopajo do hranil. Zaradi tega so mineralna gnojila še posebej hitri dobavitelji energije, ki jih je mogoče popolnoma prilagoditi potrebam rastlin. 'COMPO Tekoče gnojilo za balkonske rastline' je primer posebnega mineralnega gnojila. To tekoče gnojilo je popolnoma usklajeno s potrebami balkonskih rastlin po hranilih.
Poleg hitrih mineralnih gnojil obstajajo tudi mineralna gnojila s počasnim sproščanjem. Hranila se sproščajo v daljšem časovnem obdobju, običajno tri do šest mesecev. Primer tega je 'COMPO Gnojilo za vrtnice s počasnim sproščanjem', ki ima dolgotrajen učinek do šest mesecev.
Gnojilo z enim ali več hranili
Gnojilo z enim ali več hranili
Veliko gnojil vsebuje dve ali več hranil. Mnoga med njimi so z vsemi glavnimi makroelementi, znana tudi kot gnojila NPK. To pomeni, da vsebujejo tri najpomembnejša hranila za rastline – dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Nekateri izmed njih so obogateni tudi z drugimi makrohranili ali hranili v sledovih.
'COMPO tekoče gnojilo za zelene rastline in palme' je na primer NPK gnojilo, ki vsebuje vsa ključna makrohranila in elemente v sledovih. S takšnim gnojilom ste lahko brez skrbi, saj je za rastline poskrbljeno z vsemi elementi, ki jih potrebujejo za svojo rast ali cvetenje. Obstajajo pa tudi gnojila, ki vsebujejo le dva makroelementa, na primer samo dušik in kalij.
Univerzalno gnojilo ali posebno gnojilo
Za večino rastlinskih vrst velja, da potrebujejo po večini enaka hranila, zato se zanje uporablja kar univerzalno gnojilo.
Za nekatere rastline pa je potrebna prav posebna sestava hranil. Na primer plodovke, kot so paradižnik, kumare, bučke, potrebujejo za razvoj plodov več hranil kot ostala vrtna zelenjava. Ali pa rastline z močvirsko prstjo, kot so borovnice, rododendroni ali hortenzije, se ne spopadajo dobro z dodatnim kalcijem – celo zalivanje s trdo vodo iz pipe jim lahko dolgoročno škodi. Zato jim dajanje posebnega gnojila z visoko vsebnostjo kalcija ne bi koristilo.
Če želite lepe cvetove, obilno letino in rastline, ki živijo do visoke starosti, uporabite rastlinska gnojila, priporočena za določeno vrsto rastlin.
Kdaj je najboljši čas za gnojenje?
Eno od ključnih načel je, da gnojimo samo v fazi rasti in cvetenja. Če so rastline v fazi mirovanja, jih ne gnojimo. V primeru, da rastlinam stalno dodajamo gnojila, številne rastline neprestano ustvarjajo nove poganjke, ki pa se sčasoma začnejo nepravilno oblikovati in rastlina postaja vedno bolj neodporna na različne stresne dejavnike (suša, zmrzal).
Zato morate prenehati z gnojenjem z visoko vsebnostjo dušika najkasneje sredi avgusta, ne glede na vrsto rastline. Za grmovnice, drevesa in druge trajnice lahko uporabite jesensko gnojilo z visoko vsebnostjo kalija. Kalij zagotavlja stabilne, debelejše celične stene in posledično bolje ščiti rastline pred močnimi zmrzali.
Upoštevajte, da morate za pozimi cvetoče rastline, kot sta božična zvezda ali zimska vijolica, še vedno gnojiti z dušikom, tudi v hladnejših mesecih. Navsezadnje so te rastline pozimi v fazi cvetenja in rasti.
Kako uporabljam gnojilo?
1
Trdna gnojila
Gnojila za tla ali trdna gnojila se pogosto vnašajo v zemljo. Ta trdna gnojila so na primer na voljo kot peleti ali priročne gnojilne palčke. Gnojilo čim bolj enakomerno porazdelite po tleh in nato dobro zalijte.
2
Tekoča gnojila
Tekoča gnojila je potrebno pred uporabo pretresti, nato pa jih dodati k vodi za zalivanje. Gnojilo se še posebej dobro vpije v tla, če so tla že rahlo vlažna. Na suhih tleh se hranila težje absorbirajo.
3
Listna gnojila
Listno gnojilo razpršimo po listih, da lahko absorbirajo hranila. Ta listna gnojila so še posebej priljubljena za sobne rastline, saj hranila neposredno vplivajo na liste in jim zagotavljajo bujno zeleno barvo. Pri uporabi škropiva za nego listov morajo biti listi suhi, da se ne razredči. Poleg tega ne smete škropiti po soncu, saj bi drugače prišlo do sončnih opeklin na listih.
Pet nasvetov za gnojenje
Naslednjih pet nasvetov vam pomaga pri pravilnem gnojenju rastlin:
- Za gnojenje izberite miren, oblačen in suh dan.
- Če je zemlja že zelo suha, gredice pred gnojenjem zalijte.
- Po nanosu gnojila izdatno zalijte. Pri uporabi tekočega gnojila se gnojilo vnese skupaj z vodo, ki jo uporabljate za zalivanje rastlin.
- Najboljši čas dneva za gnojenje je zgodnje jutro ali zgodnji večer.
- Ne gnojite v času kosila, ko je sonce posebej močno.
Kako pogosto morate gnojiti rastline?
Na splošno lahko trdno gnojilo dodate v sadilno jamo ob sajenju ali pa ga potresete po zemlji na pomlad, v začetku sezone. Tekoča gnojila so idealna, kot dopolnilna gnojila med sezono.
Odvisno od vrste rastlin in njenih potreb, lahko gnojite v različnih intervalih, od dvakrat na teden do enkrat na mesec. Po drugi strani pa zelenjava z visoko potrebo po hranilih, kot so paradižniki ali lubenice, potrebuje bistveno več hranil kot zelenjava s srednje veliko ali malo potrebo po hranilih, kot so korenje, redkev in bazilika.
Alternative: kavna usedlina kot gnojilo?
Kavna usedlina in jajčne lupine vsebujejo različna hranila. Če pa kot gnojilo uporabljate samo kavno usedlino, obstaja nevarnost, da rastlina ne bo dobila vsega kar potrebuje. To je zato, ker kavna usedlina vsebuje veliko dušika, a skoraj nič kalija ali fosforja. Jajčne lupine pa vsebujejo predvsem kalcij. Torej, če imate rastline, ki ljubijo apno, lahko ostanke zajtrkovalnega jajca vdelate v zemljo, ne da bi pri tem povzročali težave. Kljub temu nobena alternativa ni idealna izbira, ko gre za zagotavljanje uravnotežene prehrane. Nekatere rastline so celo občutljive na prekomerno gnojenje z apnom (kalcijem) ali dušikom. Zato ne priporočamo, da z jutranjo kovno usedlino gnojite svoje sobne rastline.
Tretja možnost je kompost. Če kompostirate rastlinske odpadke, listje ali pokošeno travo, lahko dobljeni kompost uporabite kot osnovno gnojilo za svoje vrtne rastline. Kompost lahko izboljša strukturo tal in zagotovi aktivno življenje tal. Delež hranilnih snovi se lahko razlikuje glede na sestavine, ki sestavljajo kompost. Če na primer vaš kompost vključuje pokošeno travo z vašega vrta, bo na splošno vseboval manj hranil kot kompost iz organskih odpadkov. Običajno pa je delež hranil, ki so na voljo rastlinam, majhen. Zlasti tistih, ki potrebujejo več hranil. Nekatere rastline, kot so rododendroni ali hortenzije, imajo radi kisla tla in nizko vsebnost apna, ne prenesejo pa dobrega gnojenja s kompostom, saj to običajno zviša pH.
Z drugimi besedami, kompost je fantastičen dodatek in odličen način za izboljšanje tal – vendar običajno ne nadomesti uravnotežene oskrbe s hranili.
Katero gnojilo za katero rastlino?
Kot ste se naučili v prejšnjih razdelkih, obstaja vrsta različnih gnojil. Da boste lahko izbrali pravo gnojilo, ko se boste naslednjič sprehodili po vrtnem centru ali trgovini z domačimi izdelki, smo pripravili kratek pregled gnojil za različne rastline.
Kratek pregled rastlinskih gnojil
Teme, ki vas bi lahko tudi zanimale
COMPO. Enostavno lepe rastline.
Z dvema levima rokama ali z "zelenimi prsti" - naj bo vaše življenje bolj zeleno.
