compo image
  1. COMPO
  2. Vodiči
  3. Oskrba Rastlin
  4. Osnove
  5. Ustrezno sajenje
  6. Obdobje ledenih mož – pozna zmrzal, ki se je bojijo vsi

Kaj se skriva za tem vremenskim pojavom

Obdobje ledenih mož: stara ljudska pripovedka

Nobena druga ljudska modrost vsako leto ne preplaši vrtnarjev tako zelo kot ledeni možje. Ne glede na to, ali gre za sadje, zelenjavo ali cvetlice: če se želite izogniti zmrzali, na sejanje raje počakajte do konca maja. Za kaj pa pri tej stari ljudski pripovedki pravzaprav gre? V tem članku boste izvedeli, za kaj gre in od kod prihaja njeno nenavadno ime.

compo image

Pozna zmrzal, ki se je bojijo vsi

Takoj, ko se v aprilu pojavijo prvi sončni žarki, komaj čakamo, da bomo lahko sadili, sejali in presajali rastline. A previdno: dolgoročni podnebni podatki dokazujejo, da nevarnost nočne zmrzali običajno ne mine do konca maja. Ljubiteljski vrtnarji, ki se prenaglijo, bi lahko kaj hitro pokončali posajene sadike in prezimne lončnice, za katere so prej tako lepo skrbeli. Z meteorološkega vidika ta pozna obdobja hladnega vremena v tem letnem času povzroča velika razlika v temperaturi med osrednjo Evropo in severnimi priobalnimi območji. Na severu se razvijejo področja nizkega zračnega tlaka, saj se celina brez vetra ogreje mnogo hitreje kot priobalna območja. Področja nizkega zračnega tlaka posrkajo topel veter, kar nato povzroči, da se ledeno hladne vetrovne tokove s polarnih območij potisne na celino. Po nekaj tednih blagih temperatur lahko naše vrtove nenadoma pobeli nočna zmrzal ali celo sneg. Koledarski dnevi so le grob približek, saj se danes lahko kmetje in vrtnarji v splošnem zanesejo na meteorološko določene vremenske napovedi. Pravzaprav se je pozna zmrzal v srednji Evropi v 19. in 20. stoletju pojavljala mnogo pogosteje, bila pa je tudi precej bolj kruta od današnje. Takšen razvoj lahko najverjetneje pripišemo globalnemu segrevanju ozračja.  

Izraz »ledeni možje«

Izraz »ledeni možje« prihaja iz vsakdanjega, pogovornega jezika. Ne nanaša se le na koledarske dneve, povezane s sejanjem, pač pa označuje tudi dan spomina na katoliške škofe in mučenike: Pankracij (12. maj), Servacij (13. maj), Bonifacij (14. maj) in »mokra Zofka« (15. maj). Ker je do pozne zmrzali, ki se je bojijo vsi, običajno prihajalo na dni spomina omenjenih svetnikov, jih običajno imenujemo »ledeni možje«.

Ključne značilnosti datuma

Stara ljudska pripovedka izvira iz časov pred koledarsko reformo leta 1582, kot posledico katere smo izgubili deset koledarskih dni. Ker so dnevi spomina na koledarju ostali tam, kjer so bili od nekdaj, pa bi morali tudi na trenutnem koledarju ta vremenski pojav zamakniti za prav toliko dni, kar pomeni, da zmrzali ne bi bilo pričakovati do 22. maja, zaključila pa naj bi se 25. maja. Datum ledenih mož se razlikuje tudi od ene regije do druge. Ledeni možje v severni Nemčiji nastopijo od 11. do 13. maja, na jugu pa nastopijo 12. maja in trajajo do 15. maja. Ta ljudski običaj poznajo tudi v drugih evropskih državah. V splošnem vam svetujemo naslednje: na ledene može se ne zanašajte preveč, pač pa namesto tega pred sajenjem sadik na prosto raje redno preverjajte vremensko napoved. Navsezadnje je vreme mogoče zanesljivo napovedati le kratkoročno.

Deli