Merjenje pH tal

Hortenzije imajo rade kisla tla, apnenje trate pa otežuje življenje mahu – nekatere stvari so zdaj splošno znane. Toda ali bi morali vrt preprosto apneniti vsako leto, ne da bi prej izmerili pH? To ni dobra ideja! Da bi pomembno vplivali na razmerje med kislinami in bazami v vrtni zemlji, je potrebno malo osnovnega znanja. Ta članek pojasnjuje, kakšno vlogo ima pH v vrtni zemlji in kako ga lahko merite in nanj vplivate.

Vsebina

Kisla ali alkalna tla - kaj se potem zgodi?

1. Razpoložljivost hranil v tleh je odvisna od pH vrednosti.

2. Aktivnost talnih organizmov je odvisna od pH vrednosti

Nizek pH – kaj se zgodi, če so vaša tla preveč kisla?

Kako povečate pH v tleh?

Visok pH – kaj se zgodi, ko so vaša tla alkalna?

Preveč apna v tleh – kako lahko znižate pH v tleh?

Kako merite pH tal?

Kak pH vpliva na našo zemljo?

Kisla ali alkalna tla - kaj se potem zgodi?

Optimalni pH v vrtni zemlji je med 6,5 in 7,5. Razmerje kislin in baz v tleh je uravnoteženo in velika večina vrtnih rastlin in talnih organizmov se v tem stanju dobro počuti. Če je pH v neravnovesju, sta v bistvu prizadeti dve stvari.

1. Razpoložljivost hranil v tleh je odvisna od pH vrednosti.

Hranila lahko obstajajo v tleh kot raztopljene solne spojine, kar omogoča rastlinam, da jih zlahka absorbirajo. Toda glede na pH se lahko posamezna glavna in mikrohranila vežejo na delce tal. Če je pH podoptimalen, potem je možno, da čeprav tla vsebujejo obilno zalogo vseh hranil, jih rastline ne morejo absorbirati.
To je smiselno sumiti, če imate po obsežnem gnojenju zakrnele ali deformirane rastline. Če je pH tal prenizek, rastline na primer ne bodo imele dovolj dušika, kalija in kalcija. Po drugi strani pa, če je pH previsok, je zaloga teh istih hranil v izobilju, vendar manjka železo, mangan ali bor.
Vendar pa je lahko pretirana razpoložljivost določenih hranil v skrajnih primerih problematična tudi za vaše rastline. Velike količine aluminija so na primer rastlinam na voljo v tleh z visoko kislostjo. Kot na primer francoske hortenzije, ki rastejo v kislih tleh, ki vsebujejo aluminij, so obarvane modro. Toda preveč aluminija predstavlja nevarnost za zdravje, kar pomeni, da skoraj nobena vrtna rastlina ne bo preživela na dolgi rok.

Z zagotavljanjem, da je pH tal uravnotežen, pomagate svoji zemlji, da si pomaga sama. Le tako lahko rastlinam zagotovi vsa razpoložljiva hranila. Kot lahko vidite iz naše tabele, ekstremi niso nikoli zdravi, saj na koncu vedno obstaja premajhna ali prevelika zaloga posameznih glavnih in mikrohranil.

2. Aktivnost talnih organizmov je odvisna od pH vrednosti

Od pH vrednosti je odvisna tudi aktivnost talnih organizmov. V kislih tleh z nizkim pH je aktivnost talnih organizmov izjemno nizka. Da bi bolje razumeli posledice tega na vrtu, si oglejmo na kratko naloge naših malih talnih pomočnikov v štirih korakih:

V prvem koraku večji talni organizmi, kot so deževniki, pretvarjajo organske snovi v tleh (npr. liste in palice) v dragocen humus. Veliko manjši mikroorganizmi nato to razgradijo in nastanejo hranila, kot je dušik, ki so nato na voljo rastlinam.
Oba (večji talni organizmi in manjši mikroorganizmi) se tako združita in tvorita nekakšno verigo recikliranja. Struktura tal je prizadeta, če talni organizmi niso več aktivni, torej niso tako drobna in drobljiva in se listi ali palice ne razgradijo in pretvorijo v humus.
To pa vpliva na mikroorganizme, ki ne najdejo dovolj humusa za predelavo (mineralizacijo).
Na koncu verige tudi rastlinam v vaši vrtni zemlji manjkajo prav minerali, ki so organsko vezani, se pravi, ki jih sprošča samo aktivnost mikroorganizmov. Ti vključujejo predvsem dušik, pa tudi kalij in fosfor.

Nizek pH – kaj se zgodi, če so vaša tla preveč kisla?

Tla naj bi bila kisla, če je pH nižji od 6,5. V takih razmerah uspevajo rastline iz barja. Rododendron, borovnice ali hortenzije imajo prednost pri pH od 4,5 do 5. Le zelo redke rastline lahko prenesejo razmere v tleh, če pH pade še nižje od tega.
Mikroorganizmi so manj aktivni. To vpliva na strukturo tal in mineralizacijo humusa, torej na preoblikovanje organskega materiala tal v esencialna hranila, ki jih rastline potrebujejo za preživetje.
Nekatere težke kovine, ki so prisotne v tleh (npr. kadmij ali živo srebro) ali celo lahke kovine, kot je aluminij, rastline lažje absorbirajo, ker niso več fiksirane. To lahko škoduje zdravju rastlin.
Tudi zaradi zaviranja rasti rastlin so rastlinam v kislih tleh na voljo velike količine železa in mangana, medtem ko so koncentracije kalcija, kalija, magnezija ali bora na primer veliko prenizke.

Vrtna tla so preveč kisla

Kako povečate pH v tleh?

Na srečo zvišanje pH v tleh ni tako težko. Apno nevtralizira odvečne kisline v kislih tleh in pri tem poveča pH. Na ta način apno tudi poskrbi, da rastlinam ponovno postanejo na voljo hranila, ki so se nabrala v tleh, kot so kalcij, kalij in magnezij. Z apnenjem se lahko dolgoročno izboljša tudi oskrba z vodo in zrakom v tleh – talni organizmi dobijo boljši življenjski prostor in postanejo bolj aktivni.
A apnenje ne deluje čez noč. Ko nanesete vrtno apno, bo trajalo nekaj mesecev in veliko vode, da bo učinek. Zato je september ali oktober najboljši čas za povečanje pH v vrtni zemlji z apnenjem. V zimskih mesecih je dovolj padavin, da se apnena zrnca raztopijo in sperejo v zemljo, kar prihrani veliko dela in zalivanja. Če pa je pH v vaši vrtni zemlji močno neuravnotežen, lahko traja nekaj let izmenično merjenje in apnenje, dokler se razmere ne normalizirajo in rast rastlin ne okreva.

Nasvet

Granulirano apno je veliko lažje in natančneje nanašati kot mleto (zelo fino) apno, saj ga veter precej hitro odnese.

Visok pH – kaj se zgodi, ko so vaša tla alkalna?

Za tla pravimo, da so alkalna (ali bazična), če je pH večji od 7,5. Alkalna pomeni, da tla vsebujejo veliko apna. Komaj katera koli rastlina lahko prenese ekstremne vrednosti pH (približno 9). Tako nenavadno visok pH v tleh lahko povzroči tudi zelo pogosto apnenje ali večletno zalivanje z apnenčasto (trdo) vodo.

Hranila, kot so železo, mangan, baker, cink in bor, so rastlinam na voljo le v majhnih količinah, kar lahko vodi do zastoja v rasti in deformiranih delov rastline.
Hkrati se spodbuja življenje v tleh – še posebej aktivni so deževniki in mikroorganizmi, ki povzročijo, da se organski material tal razgradi v humus in nato humus v minerale do te mere, da zaradi tega trpi struktura tal. Tla nimajo več strukture, da bi absorbirala vodo ali zrak.
Po drugi strani pa aktivno delovanje talnih organizmov vodi do prekomerne zaloge dušika, kalija in fosforja v tleh – vseh snovi, ki so bile prej organsko vezane in se zdaj sproščajo s procesi razgradnje.

Vrtna tla so preveč kisla

Preveč apna v tleh – kako lahko znižate pH v tleh?

Znižanje pH v vaši vrtni zemlji je veliko bolj zapleteno kot zvišanje. V bistvu morate vrniti kislino in organski material – idealno organski material, ki vsebuje veliko kisline – nazaj v zemljo, ki vsebuje veliko apna in kamnin. Za to so še posebej primerne borove iglice ali šota. Lahko pa tudi poskusite vzpostaviti ravnovesje vsebnosti apna z običajnimi vrtnimi odpadki, kot so pokošena trata ali jesensko listje. Druga možnost je zagotoviti, da se tla zalivajo samo z vodo iz pipe brez apna ali z deževnico. Uporabljena gnojila morajo vsebovati čim manj apna in v idealnem primeru imeti fiziološko kisli učinek, kot je na primer pri gnojilih, ki vsebujejo železov sulfat ali visoko vsebnost amonija.
Kljub temu pogosto traja več let, da se pH v tleh začne postopoma zniževati. Na srečo so tla, ki so še posebej alkalna, pri nas zelo redka, zato je to težava, s katero se veliki večini vrtnarjev ni treba ukvarjati.

Kako merite pH tal?

Praviloma ne potrebujete preveč natančnega rezultata, da bi ugotovili, v katero smer morate iti s svojo vrtno zemljo. Zato navadno zadostujejo preprosti samopreizkusi doma. Uporabite lahko testne trakove, podobne tistim, ki se uporabljajo v bazenih, ali tekočine, ki – odvisno od odčitavanja – obarvajo drugačno barvo. Če želite meritve izvajati pogosto in enostavno, lahko razmislite o nakupu posebne merilne naprave.
Po drugi strani pa lahko analizirate tudi vzorec tal, če želite natančnejše informacije. Prednost je v tem, da je meritev izjemno natančna, zato je mogoče natančno sklepati o tem, katere rastline bodo še posebej dobro uspevale v vaši zemlji. Takšne analize tal dajejo tudi informacije o koncentraciji drugih hranil v tleh, tako da lahko ugotovite, ali lahko prevladuje povsem drugačen problem.

To bi vas lahko tudi zanimalo