Jagode

Jagode (Fragaria) so večletne rastline, ki v botaničnem smislu sploh ne sodijo med jagode, ampak med birne plodove. Gojite jih lahko v skoraj vsakem podnebju. Če jih posadite na sončne lege, se vam bodo zahvalile s sočnimi sadeži. Vendar pa tudi na polsenčnih legah proizvedejo veliko okusnih plodov. Jagode se najbolje počutijo v rahlih, lahkih (peščenih) tleh, ki vsebujejo veliko humusa. Ne marajo pa sprijetih tal, na katerih pogosto prihaja do zastajanja vode.

Jagode lahko kupite kot sadike in jih posadite med julijem in oktobrom. Če jih posadite pozneje, bodo v prvem letu proizvedle manj sadežev, saj se nastavki cvetov za prihajajočo sezono razvijejo že v prvem letu po posaditvi. Mogoče jih je posaditi že spomladi, vendar za to potrebujete posebej pripravljene rastline (hlajene »frigo« sadike). Prvi pridelek lahko tako poberete že v istem letu.

Pred posaditvijo zemljo čim bolj globinsko zrahljajte. Pri nakupu jagod bodite pozorni tudi na dobro razraščeno koreninsko grudo. To je pomemben pogoj za hitro zakoreninjenje in posledično bogat pridelek. Sadilno jamo obogatite z nekoliko pognojeno zemljo za rože ali gnojilom za jagode. Tako boste zagotovili boljši razvoj svojih sadik. Pri posaditvi zagotovite razdaljo med rastlinami vsaj 25–30 cm, določite pa jo glede na sorto in razraščenost rastline (pri posaditvi v dve vrsti mora razdalja znašati 50–60 cm). Rastline posadite tako globoko, da je njihovo jedro nad zemljo in da se korenine ne pregibajo. Nato jagode dobro zalijte in prvih nekaj tednov po posaditvi poskrbite za trajno vlažno zemljo.

Če pa želite jagode posejati, se odločite za tako imenovane mesečne jagode. Te lahko v začetku leta kalite v posodi na okenski polici in že isto leto bodo proizvedle prve plodove.

Jagode, posajene v peščeni zemlji, je treba še posebej med sušnimi obdobji dodatno zalivati. To velja predvsem za novo posajene rastline, saj sadike za svoj razvoj potrebujejo veliko vode. Vendar tudi starejše rastline potrebujejo zadostno količino vode od začetka obdobja cvetenja pa vse do časa za pobiranje pridelka. Da preprečite gnitje, jih je treba tik pred pobiranjem in po njem zalivati dopoldne, saj se tako sadeži do večera dobro osušijo.

Da bodo vaše jagode razvile zdrave in okusne sadeže, jim redno dodajajte hranila, ki so prilagojena njihovim potrebam. Za to lahko uporabite kar naše dolgotrajno gnojilo za jagode. Delež kalija v našem gnojilu izboljša okus sadežev ter odpornost rastline proti boleznim in škodljivcem.

Če se odločite za posaditev sadik, jih pognojite že med sajenjem julija ali avgusta, dodatno gnojilo pa jim nato dodajte v sredini septembra. Pri uporabi dolgotrajnega gnojila zadostuje že enkratno gnojenje takoj po posaditvi julija ali avgusta.

Ko pa imate jagode že več let posajene na svojem vrtu, jih pognojite šele po končanem obdobju pobiranja pridelkov. To obdobje se začne maja in lahko glede na sorto in podnebje traja vse do jeseni. Po tem so rastline še posebej izčrpane in nujno potrebujejo dodatna hranila. Samo tako se lahko hitro obnovijo in razvijejo nove nastavke cvetov za prihajajoče leto.

Ko jeseni poberete zadnje sadeže, s škarjami odrežite vse stare liste razen 2–3 listov, ki so najbližje jedru rastline. Ker liste velikokrat napadejo glive in pršice, jih ne odstranite na kompost, ampak tukaj naredite izjemo in jih vrzite v koš za biološke odpadke, ki stoji izven vrta. Zgoraj priporočeno obrezovanje ne zmanjša samo tveganja za napad škodljivcev ali bolezni, ampak pospeši tudi rast nastavkov cvetov, iz katerih se bodo naslednje leto razvili sadeži.