Ribez

Ribez obožuje polsenčne do sončne lege. Vendar pa velja: čim bolj sončna je lega, tem slajše bodo jagode. Če je spomladi premalo dežja, bo vaš grm izgubil svoje cvetove. Dodatno je občutljiv tudi na zastajanje vode. Zato na svojem vrtu poskusite najti lego, na kateri je zagotovljeno ustrezno ravnovesje med svetlobo in vlažnostjo tal. Ob tem pa vaš ribez najbolje uspeva na legah, zaščitenih pred vetrom.

Si v vrtnem centru vedno izberete najlepšo rastlino? Tudi mi! Pri nakupu ribezovega grma jeseni pa kljub temu naredite izjemo. Ker je grm takrat že odvrgel večino svojih listov, ima po posaditvi veliko več energije za razvoj krepkih korenin. Če torej kupite gol grm, vas bo ta naslednjo pomlad razveselil s hitro rastjo in razvojem plodov.

Vsakemu grmu zagotovite vsaj 2 m² prostora. Če želite na svojem vrtu posaditi cel drevored teh kislih jagod, potem nasadite grme tudi v prazne prostore. Rdeči in beli ribez se lahko oprašuje sam, črna sorta pa ima nekaj vrst, ki nimajo te lastnosti. Pri črnem ribezu morate zato ob njega posaditi še eno sorto, da se lahko medsebojno oplojujeta.

Preden grm posadite za širino dlani globoko v zemljo, vam priporočamo, da koreninsko grudo za nekaj ur postavite v vodo in poganjke obrežete, tako da na grmu ostane samo približno pet navzven obrnjenih cvetnih brstov. Tako bodo iz tal zrasli novi poganjki, jagode pa bodo dobile več svetlobe. Sedaj morate zemljo samo še rahlo poteptati in jo dobro zaliti.

Visoka, tanka stebla privežite na leseni kol, ki je tako visok kot najvišji deli grma.

Plitke korenine ribeza prvih nekaj tednov po posaditvi potrebujejo veliko vode, da se dobro zakoreninijo. Zato svoj grm redno zalivajte. Pozneje si bo grm s svojimi koreninami lahko sam priskrbel zadostno količino vode. Samo če spomladi ali poleti nastopijo dolga obdobja suše, morate svojemu ribezu priskočite na pomoč z zalivalko. Vendar pri tem ne zmočite listov, saj so mokri listi bolj dovzetni za napad glivičnih bolezni. Če pa na zemljo okrog grma nanesete sloj zastirke iz listja ali pokošene trave, bo zemlja ostala vlažna dlje časa.

Zagotovo si tudi vi želite bogat pridelek, kajne? Zato svojemu grmu spomladi zagotovite dodatna hranila v obliki gnojila za jagode. To gnojilo je posebej zasnovano za potrebe pečkatega in koščičastega sadja. Tako bo vaša rastlina dobro zrasla ter razvila dišeče sadeže.

Odvisno od sorte ribezi dozorijo med junijem in avgustom. Posamezne jagode rastejo v grozdih. Ko je posamezni grozd intenzivno rdeč, prosojno bel ali temno črn, ga lahko poberete. Grozdi ne dozorijo vsi istočasno, ampak večinoma eden za drugim. To je dobro, saj pobran ribez v hladnem prostoru ostane užiten samo kakšen dan ali dva. Je vaš pridelek preveč obilen? Potem jagode uporabite za želeje ali sok ali pa jih zamrznite.

Grmi rdečih in belih ribezov imajo v najboljšem primeru dvanajst glavnih vej. Od teh vsako leto po pobiranju pridelka zamenjajte najstarejši dve ali tri veje z novimi, mladimi vejami. Stare veje prepoznate po njihovih temnih robovih in jih odrežite ali preprosto izpulite tik nad korenino. Ob tem lahko odstranite tudi spodnje stranske poganjke in poganjke v zgornjem delu, ki so zrasli pregosto. Da sadeži na stranskih poganjkih prejmejo dovolj sonca za zorenje, ti poganjki ne smejo presegati dolžine roke.

Imate znance, ki že uspešno gojijo ribez? Potem ji vprašajte, ali vam odstopijo približno 20 cm dolgo, eno leto staro vejo, saj je razmnoževanje s pomočjo potaknjencev otročje lahko. Z veje preprosto odstranite liste in jo nato zapičite v zemljo za vzgajanje rastlin. Ko veja razvije korenine, jo posadite na vrt.