Ustrezno gnojenje: energija za vaše rastline

Brez hranil ni mogoče ustvariti ničesar – to v enaki meri velja za ljudi in rastline. Če želimo biti čili in zdravi, ljudje potrebujemo vitamine, ogljikove hidrate in podobno, prav tako pa se tudi rastline razvijajo optimalno le, če jim zagotavljamo dovolj hranilnih snovi. Redno gnojenje je torej ključnega pomena za dobro rast. Sestavine gnojil spodbujajo rast rastlin in krepijo njihovo zmožnost odganjanja škodljivcev in bolezni. Na tem mestu lahko izveste, zakaj, kdaj in koliko gnojenja je potrebnega.

Vsebina

Zakaj so gnojila dobra za rastline?

Katere hranilne snovi potrebujejo rastline?

Kakšne so razlike med gnojili?

Kdaj je najprimernejši čas za gnojenje?

Koliko gnojila potrebuje rastlina?

Primerna gnojila podjetja COMPO

Zakaj so gnojila dobra za rastline?

Rastline iz zemlje polagoma srkajo pomembne hranilne snovi, ki jih potrebujejo za ustvarjanje listov in cvetov. Omenjene hranilne snovi se v biogeokemični cikel vrnejo šele, ko rastlina izgubi liste ali jeseni odmre. Ko odstranimo pridelke, pokošeno travo in odmrle dele rastlin, se iz biogeokemičnega cikla odvzamejo hranilne snovi in zemlja tako postane izčrpana. Posledice tega postopka so: bledi listi, dobro vidne zelene žile in počasna rast. Vašim rastlinam boste to neprijetno izkušnjo prihranili, če jih redno gnojite, saj se bodo le v tem primeru razvile v zdrave rastline, odporne proti boleznim.

Če želite uživati v obilici cvetov in bogati žetvi, morate poskrbeti tudi za uravnoteženo gnojenje. Pri tem veljajo enaka pravila kot pri prehrani ljudi: za optimalni razvoj morajo biti vse hranilne snovi prisotne v zadostnih količinah. Ene hranilne snovi ne more nadomestiti druga. Če pozorno opazujete svoje rastline, boste običajno lahko opazili, če jim primanjkuje hranil in katera hranila potrebujejo. Šibka rast in bledi listi so denimo znak, da rastlini primanjkuje dušika, majhno število cvetlic in majhni listi pa so posledica premajhne količine fosfata. Če so vaše rastline šibke in ovenele, gre za pomanjkanje kalcija.

Najpomembnejše hranilne snovi in funkcije

Katere hranilne snovi potrebujejo rastline?

Osnovno hranilo	Funkcija
Dušik	Odgovoren za rast rastlin.
Fosfat	Pomaga pri oblikovanju cvetov in sadežev ter spodbuja rast korenin rastlin.
Kalij	Zagotovi boljšo odpornost rastlin in izboljša okus sadja in zelenjave.
Magnezij	Pomemben je za tvorjenje klorofila, vpliva pa tudi na oskrbo rastline z vodo.
Kalcij	Poskrbi za višjo stopnjo čvrstosti tkiva in za večjo odpornost rastline na stres.

Kakšne so razlike med gnojili?

Obstaja razlika med gnojili, ki so v celoti organska in izdelana iz naravnih snovi, mineralnimi gnojili iz industrijske proizvodnje in organskimi mineralnimi gnojili.

Organska gnojila

Organska gnojila so izdelana iz rastlinskih ali živalskih sestavin (npr. lupin grozdnih pešk, kakavovih lupin, roženih opilkov in ptičjaka morskih ptic). Pretvarjanje organskih materialov v hranilne snovi, ki so nato na voljo rastlinam, je naravni postopek (mineralizacija), ki poteka počasi. Naravne surovine morajo najprej razgraditi mikroorganizmi v prsti. To pomeni, da se hranilne snovi dalj časa počasi sproščajo. V postopku postane dejavno življenje v prsti, spodbuja pa se tudi humifikacija.

Organska mineralna gnojila

Ko se organski materiali v prsti razkrajajo s pomočjo mikroorganizmov, se kot glavni stranski produkt sprošča dušik. Organska gnojila se nato obogati z mineralnimi komponentami, da se lahko rastlinam tako še naprej dovaja vse pomembne hranilne snovi. Rezultat je organsko mineralno gnojilo. Številna organska mineralna gnojila so sestavljena iz 100 % naravnih surovin.

Mineralna gnojila

Mineralna gnojila vsebujejo hranilne snovi v obliki mineralov in soli, ki so pomembna za prehrano rastlin. Ker se razkrojijo v vlažni zemlji, lahko rastline dostopajo neposredno do hranilnih snovi. Gre za hitre vire energije, ki izboljšujejo uspešno rast rastlin, zato se jih večinoma uporablja pri rastlinah, ki potrebujejo veliko hranilnih snovi, in zahtevnih rastlinah, ki vedno cvetijo, dodate pa jih lahko tudi rastlinam, katerih simptome pomanjkanja želite odpraviti.

Poleg instantnih mineralnih gnojil obstajajo tudi mineralna gnojila s počasnim sproščanjem, ki dalj časa neprestano sproščajo hranilne snovi v skladu z naravnimi rastnimi dejavniki, kot sta denimo toplota in vlaga (običajno gre za sproščanje od tri do šest mesecev). Na ta način se zagotovi, da imajo rastline na voljo zadostno količino vseh zahtevanih hranilnih snovi do konca vrtnarske sezone.

Kdaj je najprimernejši čas za gnojenje?

Najpomembnejše pravilo za zalogo hranilnih snovi: rastline gnojite le v rastnem obdobju! V nasprotnem primeru bodo trajnice, sadje in zelenjava neprestano tvorili nove poganjke, zaradi česar bodo bolj občutljivi na zmrzal. Zato vam priporočamo, da gnojite le do sredine avgusta, po tem obdobju pa za grmovnice in trajnice uporabljajte le jesenska gnojila z dodanim kalcijem. Če je poleti izjemno vroče, rastline pred gnojenjem dobro zalijte. Najboljši čas za to je zgodaj zjutraj ali zgodaj zvečer.

Tekoča gnojila

Tekoča gnojila nemudoma prodrejo v prst in zato začnejo učinkovati zelo hitro. Rastline se bolje odzovejo na pogosto gnojenje v majhnih količinah. Gnojila s počasnim sproščanjem vrtnarjem olajšajo postopek, saj delujejo v obdobju od tri do šest mesecev.

Koliko gnojila potrebuje rastlina?

Ker so potrebe vsake rastline različne, je morda dobro uporabiti gnojilo, ki je posebej prilagojeno njenim zahtevam. Premajhna količina gnojila povzroči šibkejšo rast in manj bogato žetev. Prevelika količina hranilnih snovi pa lahko prav tako poškoduje rastlino, saj tkivo tako postane šibko, rastlina pa se zato v primeru vetra hitreje upogne. Obenem pa postane tudi bolj dovzetna za bolezni in škodljivce.

Med različnimi vrstami zelenjave obstajajo rastline z majhno, srednje visoko in visoko porabo hranilnih snovi, od katerih vsaka zahteva različno količino hranilnih snovi. Med rastline z majhno porabo hranilnih snovi spada večina zelišč, pa tudi grah in redkvice, ki dobro uspevajo z majhno količino hranilnih snovi.: Rastline s srednje visoko porabo hranilnih snovi, kot denimo jagode, koleraba in korenje, potrebujejo malce več gnojila. Rastline z visoko porabo hranilnih snovi, ki potrebujejo največ gnojila, pa so denimo paradižniki, kumare, buče in zelje. Po podobnem ključu lahko razdelimo tudi okrasne rastline. Priporočamo vam, da se pred nakupom pozanimate o točno določenih potrebah rastlinske sorte in režim gnojenja prilagodite rastlini. Natančne informacije o odmerjanju lahko najdete na embalaži vseh gnojil.

Morda vas bodo zanimale tudi naslednje teme