Glavnata solata, puterica

Glavnata solata, po domače imenovana tudi puterica, spada med vrtne solate in je svoje ime dobila zaradi svoje značilne okrogle oblike. Ta nastane zaradi zelo zbitega stebla rastline – to je  del vaše solate, na katerega so pritrjeni vsi listi. Najbolj znana zastopnica glavnate solate je solata ledenka. Na voljo pa so tudi druge vrste glavnatih solat z gladkimi in kodrastimi listi. Tudi njihove barve se razlikujejo in segajo od zelene do temno rdeče.

Glavnata solata ima zelo malo zahtev, kar zadevo lego. Kljub temu pa potrebuje veliko sonca. Čeprav ji je najbolj všeč globoka zemlja, bogata s humusom, v kateri lahko brez težav razvije svojo glavno korenino, pa uspeva tudi v drugih vrstah zemlje.

Če želite glavnato solato predhodno vzgajati, lahko s tem začnete že v začetku leta. S setvijo neposredno v gredo ali s posaditvijo sadik iz specializirane trgovine počakajte do aprila in jo opravite najpozneje do konca poletja, ob dobrem vremenu pa lahko solato sejete ali sadite še jeseni. Pri nakupu semen bodite pozorni na naveden najprimernejši čas za setev. Vsaka sorta namreč ni primerna za setev spomladi in jeseni. Če imate rastlinjak, lahko solato gojite vse leto, saj za kaljenje potrebuje temperaturo samo 15 °C. Gojite pa jo lahko tudi v loncih. Ker pa ima globoko glavno korenino, morate za sajenje izbrati zadostno globoke lonce in posode. Vendar bodite pozorni, da glavnate solate ne posadite pregloboko, saj bo v nasprotnem primeru začela hitreje gniti.

Ker glavnata solata nima posebnih zahtev, lahko z njo zapolnite prazne prostore na svoji gredi. Zelo dobro se razume z večino drugih rastlin v gredi in je del številnih mešanih kultur. V gredi se ji z veseljem pridružijo grah, kumare in korenje ter tudi paradižnik, kapusnice in jagode. Slabe medsoseske odnose ima samo z zeleno.

Ker vsebuje glavnata solata več kot 90 % vode, jo je treba pridno zalivati. Pri zalivanju bodite pozorni, da  voda pronica v globino zemlje in jo prepoji. Če tega ne naredi, bodo listi hitro oveneli. Vendar pa listov med zalivanjem ne zmočite. Če jih zmočite, postanejo dovzetni za napad glivičnih bolezni.

Glavnata solata za rast ne potrebuje veliko hranil, zato se v vaši gredi dobro dopolnjuje z drugimi rastlinami, na primer križnicami, ki zahtevajo več hranil. Same glavnate solate ni treba veliko gnojiti. Pri mešani kulturi zadostuje že gnojilo, ki ga dodate v bližino posajenih rastlin, ki za rast potrebujejo veliko hranil. S tem gnojilom boste hkrati poskrbeli tudi za svojo glavnato solato.

Glavnato solato lahko na prostem pobirate od maja in vse do jeseni. Čeprav lahko poberete tudi samo zunanje liste, je glavnato solato najbolje pobrati kar v celoti. Pri tem odrežite celotno glavo tik nad zemljo. V najboljšem primeru glavnato solato poberite zvečer, ob sončnih dneh. Takrat je vsebnost nitrata v solati najmanjša in njeni listo so zato še bolj zdravi in okusni. Ostanke rastline čim prej povlecite iz zemlje in jih odstranite na kompost. S tem preprečite napad glivičnih bolezni.

Glavnata solata žal ne bo dolgo ostala sveža in zato ni primerna za dolgotrajno skladiščenje. Na njenih listih hitro nastanejo vdolbine, ki nato začnejo gniti. Pri tem pomaga samo eno: glavnato solato poberite takrat, ko jo nameravate tudi porabiti. Če med sezono vsakih 14 dni, ko začnejo poganjati prvi listi nazadnje posejanih rastlin, posejete še nekaj dodatnih rastlin, boste lahko več mesecev vedno znova pobirali svežo glavnato solato.

Številni vrtnarji imajo s tem izkušnje: solata najprej izjemno hitro zraste v višino in nato celo razvije cvetove. Tako imenovano poganjanje je lahko posledica pregoste posaditve ali napada škodljivcev, v večini primerov pa ga povzročita suša in previsoke temperature. Spomladi in jeseni lahko pride do poganjanja tudi pri zelo nizkih temperaturah. Ker želi zaščititi svoje cvetove, glavnata solata takrat proizvaja grenke snovi. V tem primeru so listi pogosto neužitni.