Vodnik po korakih do lastne zelenjave

Sanjate o lastnem zelenjavnem vrtu ali o kotičku z zelišči na balkonu? Da bi lahko poleti nabrali kar največ različnih vrst zelenjave, je treba nekatere rastline posejati in predhodno gojiti v zaprtih prostorih. Ta vodnik po korakih vam pokaže, kako uspešno posejati semena in pridelati lastne sadike.

Kdaj lahko začnete s setvijo za vzgojo sadik?

Večina semen potrebuje za kalitev stalno temperaturo in vlago. Nekatere vrtnine imajo bolj rade toploto, zato se temu primerno razlikujejo roki setve. S setvijo vzpenjajočega fižola morate na primer počakati do sredine maja, bob pa lahko posejete že marca. Tudi korenovke, kot so korenje, manjše redkvice ali rdeča pesa, rastejo zelo hitro in za kalitev ne potrebujejo visokih temperatur. To pomeni, da jih lahko na prosto sejemo marca ali aprila, odvisno od vremena.

Katero zelenjavo je potrebno predhodno vzgojiti v sadike?

Setev na okenski polici ali v ogrevanem rastlinjaku je priporočljiva za plodovke, kot so paradižnik, bučke, lubenice, jajčevci, buče, kumare ali čili. Te vrste zelenjave potrebujejo precej časa, da obrodijo prvi pridelek. To pomeni, da bi direktna setev na prosto trajala predolgo in bi prve plodove obrodili šele konec poletja, ko bi že nastopila hladna sezona.
Zato je toploljubne in počasnejše vrste vrtnin smiselno posejati na svetlo, toplo okensko polico in jih tam negovati, dokler jih maja ne presadimo na prosto. Temu pravimo vzgoja sadik. Toda med toploljubnimi zelenjadnicami so, glede na vrsto, različni tudi roki setve. Na primer, čiliji potrebujejo več mesecev, da pridelajo prve zrele plodove. Po drugi strani pa kumare in paradižnik rastejo veliko hitreje.

Kaj potrebujete za predhodno vzgojo sadik?

Za predhodno vzgojo sadik ne potrebujete niti rastlinjaka, niti predhodnih izkušenj. Vse, kar potrebujete, je ščepec navdušenja, nekaj standardnega vrtnega orodja, topel prostor in vsak dan nekaj minut vašega časa.

Koliko truda in prostora potrebujete, je seveda odvisno tudi od števila zelenjadnic, ki jih posejete. Če želite na primer predhodno vzgojiti deset sadik paradižnika, tri kumare in dve bučki, potem bo za začetek zadostovala svetla okenska polica. Vendar bodo s časom rastline rasle in zavzemale vedno več prostora. Ker se pozne zmrzali lahko nadaljujejo vse do sredine maja, morate načrtovati dovolj prostora za sadike, dokler jih končno ne preselite na prosto. Idealen je svetel prostor – in če vremenske razmere dopuščajo, lahko rastline čez dan postavite ven in jih ponoči zopet prinesete nazaj v notranji prostor.
Priporočljivo je uporabljati kakovostna semena, ki imajo dobro kaljivost. Za osnovo uporabite posebno zemljo za setev, kot je COMPO SANA® zemlja za setev in zelišča, ki vsebuje vsa potrebna makro in mikro hranila. To je nujno, saj bodo sadike razvile močne korenine in na začetku jih ne bo potrebno dognojevati. Poleg tega je zemlja za setev in zelišča sterilizirana, kar zmanjša verjetnost glivičnih bolezni ali drugih patogenov.

Za setev potrebujemo tudi:

Posode (kot so čisti pladnji za semena ali lončki za semena)
Pršilka za vodo
Zalivalka
Plastična folija (kot je folija za živila)
Po potrebi si označite različne sorte z označevalci rastlin
Ko rastline postopoma zrastejo, boste potrebovali tudi lončke za rastline, zemljo in gnojila za vrtnine.

Kako predhodno pridelati sadike?

1. Dodajte zemljo za setev in jo navlažite

Lonček ali pladenj za semena napolnite s posebno zemljo za setev in jo nežno potlačite. Nato se prepričajte, da je zemlja dobro navlažena z vodo.

2. Posejte semena

Nato posejte semena. Med semeni pustite 1-2 cm prostora, da boste kasneje lažje ločili majhne sadike. Če preveč semen konča skupaj, lahko z zobotrebcem naredite več prostora.

3. Semena pokrijte z zemljo

Čez semena zelenjave potresite tanko plast zemlje. Tako boste preprečili njihovo izsušitev. Semena, kot so buče ali kumare, potrebujejo za kalitev več teme. Splošno pravilo je, da zemlja plasti nad semenom, ne sme biti več kot dvakrat debelejša od velikosti semen. Za semena, kot je paradižnik, naj bo plast zemlje nekoliko tanjša, saj za kalitev potrebujejo več svetlobe. Morda vam bo pomagalo, če po semenih posejete zemljo s sitom. Nato s pršilko navlažite semena (ali zgornjo plast zemlje).
Če niste prepričani, katero seme potrebuje več in katero manj svetlobe, velja pravilo: manjša kot so semena, manj zemlje morate potresti po njih.

4. Povečajte vlažnost

Čez pladenj za seme lahko položite živilsko folijo, da povečate vlažnost. Tako boste preprečili tudi izsušitev semen. Priporočljivo je narediti več majhnih lukenj v foliji za živila. Dnevno dvignite folijo, da prezračite in preverite, ali je zemlja še vlažna. Če je zemlja že nekoliko suha, jo poškropite z vodo.
Druga možnost je, da v mini rastlinjak postavite več lončkov s semeni. Enako velja, da tudi tukaj redno zračite.

5. Zagotovite dovolj toplote

Seme potrebuje za kaljenje veliko vlage in toplote. Semena čilija kalijo pri temperaturah 20-30 °C. Rastline postavite zraven grelnika ali radiatorja, da dosežete dovolj visoko temperaturo. Temperature so lahko spet nekoliko nižje, ko semena vzklijejo – zdaj pa pride v poštev faktor svetlobe.

6. Več zraka in svetlobe

Ko so vidni prvi zeleni deli rastline, odstranite folijo za živila. Najkasneje do sedaj je treba tudi sadike prestaviti na svetlo mesto, da bodo imele dovolj svetlobe za rast. Če je pretemno, bodo njihova stebla postala tanka in dovzetna za bolezni.
Sadike zelenjave lahko pikirate po nekaj tednih. Kako, izveste v nadaljevanju.

Pikiranje sadik

Ko rastline že malo zrastejo, jih lahko pikirate. Pikiranje pomeni previdno presajanje majhnih rastlinic v lasten lonček. Pri čilijih, paradižnikih ali jajčevcih pred pikiranjem počakajte, da se oblikuje prvi pravi par listov. Prvi 'pravi' par listov se nanaša na prva dva lista, ki nastaneta za kličnim listom ali parom kličnih listov. Najboljši način za pikiranje:

1. Napolnite lončke z zemljo

Lončke napolnite z mešanico zemlje za setev in zelišča, bogato s hranili. COMPO BIO zemlja plodovke je idealna za zelenjavo z visoko vsebnostjo hranil, kot so paradižnik, paprika, bučke ali buče. Lonček mora biti premera 10-12 cm in imeti drenažne luknje za odtekanje odvečne vode.

2. Ločite sadike

Sadike previdno izvlecite iz zemlje s sadilno palico ali svinčnikom. Pazite, da ne poškodujete korenin. Manjše poškodbe niso problem, saj bodo spodbudile sadiko, da požene nove korenine. Hujše poškodbe pa lahko povzročijo, da rastlina odmre.

3. Sadike posadimo in zalijemo

Zdaj s prstom ali sadilno palico naredite majhno luknjo v zemlji. Zeleno rastlino posadite v luknjico do kličnih listov. Če je treba, dodajte pest zemlje in nato vse skupaj previdno potlačite in zalijte okoli sadike, da se lažje ukorenini.

Sadike – kako skrbeti za mlade rastline

Prepikirano rastlinico vrnite na svetlo mesto z veliko sončne svetlobe. Rastline ne zalivajte, dokler se zgornja plast zemlje nekoliko ne posuši. Če niste uporabili predhodno pognojene zemlje za rastline, se bodo zelenjavne rastline veselile prvega odmerka tekočega gnojila po treh do štirih tednih.

Kdaj lahko presadite sadike na prosto?

Ko so dnevne temperature zmerne, so lahko sadike od aprila naprej zunaj več ur. Polsenčno mesto na balkonu ali terasi je popolno. Tako se bodo sadike prilagodile novemu okolju, preden jih boste presadili na prosto. S tem vzgojite tudi odpornejše rastline na poletno vročino. Ko se rastline dobro ukoreninijo v lončku in ni več nevarnosti poznih zmrzali, lahko plodovke, občutljive na zmrzal, za stalno prestavite na vrt ali na balkon.

Ali je mogoče zelenjavo predhodno sejati v topi gredi?

Nekatere vrtnine, ki niso občutljive na mraz, lahko brez težav posejete v topli gredi. To je vrsta mini rastlinjaka. Tople grede so na voljo za gredice z zelenjavo ali kot vrh za visoke grede. Omogočajo vam, da solato, manjše redkvice ali zelišča sejete na primer nekaj tednov prej, kot bi to bilo običajno na prostem.

Če pa želite predhodno sejati zelenjavo, ki zahteva višje temperaturne kalitve, potem priporočamo ogrevan rastlinjak ali svetlo in toplo okensko polico, saj bo zelenjava, kot so paradižniki, čili ali jajčevci, tam običajno našla stalno toplo okolje, ki ga potrebuje za kalitev.

Kako sejati v gredo?

Če zelenjavo, kot so redkvice, solata ali fižol, sejete neposredno v gredo, je še posebej pomembno, da pazite na razdaljo med rastlinami. Navsezadnje se te rastline ne presajajo, ampak ostanejo tam, kjer so. Ker je razmik odvisen od velikosti rastline in rasti korenin, boste to informacijo običajno našli na hrbtni strani vrečke s semeni. Da bi bolje ohranili medvrstno razdaljo, naredite 1-2 cm globoke vrste na določeni razdalji in nato vanje posejte semena. Uporabite lahko tudi semenske trakove, ki vam olajšajo neposredno setev.

Več nasvetov o gojenju zelenjave

PRIDELOVANJE SADJA IN ZELENJAVE