Špinača

Špinača (Spinacia oleracea) ni samo zdrava, ampak je tudi najprimernejša zelenjava za vrtnarske začetnike. Njena nega je preprosta, zelo dobro obrodi in pridelek je mogoče zlahka pripraviti. Rastlina razvije dolge glavne korenine, zato jo je najbolje posaditi v gredo z rahlo zemljo, bogato s humusom, ali v visoko gredo. Če želite špinačo gojiti v posodi, svoji rastlini zagotovite posodo, globoko vsaj 30 cm. Špinača ima najrajši sončne do polsenčne lege in za rast potrebuje le malo hranil.

Špinačo lahko neposredno posejete v gredo ali pa jo predhodno vzgojite v topli gredi ali rastlinjaku. Praviloma lahko izbirate med pomladnimi in jesenskimi sortami špinače. Te posejte konec februarja do začetka aprila ali od julija do septembra. Pri tem upoštevajte priporočen  razmik med vrstami približno 20 cm in razmik med posameznimi rastlinami 8–10 cm. Špinača ni združljiva sama s seboj, z blitvo, rdečo peso in drugimi rastlinami iz družine metlikovk. To pomeni: če ste v prejšnjem letu na istem delu grede gojili to zelenjavo, lahko špinačo posadite na ta predel grede šele po štirih do petih letih. Tako preprečite, da bi rastline popolnoma izčrpale zemljo.

Sicer je na voljo tudi poletna sorta špinače, vendar ima ta zaradi visokih temperatur navado rasti v višino, kar slabo vpliva na razvoj pridelka. Pri takem razvoju rastline navadno zelo hitro rastejo v višino in razvijejo socvetje. To povzroči trpek okus špinače. Ob tem pa ni zagotovljeno, da bo vaša poletna špinača sploh vzklila, in ta sorta za rast potrebuje tudi veliko več vode. Tako imenovana zimska špinača je na legi, zaščiteni pred vetrom, odporna na mraz in jo lahko poberete že zgodaj spomladi. Tako lahko špinačo teoretično gojite vso leto.

Špinača še posebej med obdobjem kalitve potrebuje trajno vlažno zemljo. Tudi ko enkrat vzkali, poskrbite za redno zalivanje, saj se lahko ta rastlina zelo hitro posuši. Najbolje jo je zalivati dopoldne, saj ji boste tako zagotovili dovolj vode za ves topel dan.

Ker rastlina za rast ne potrebuje veliko hranil, ji je treba dodajati le malo dodatnih hranil v obliki gnojil. Vsekakor je ni dovoljeno prekomerno gnojiti, saj bo špinača v nasprotnem primeru razvila le mehke liste z manj vitamini in bo najverjetneje zrasla v višino. Špinačo je najbolje posaditi na tisti predel grede,  na katerem je bila v prejšnjem letu posajena rastlina, ki za razvoj potrebuje veliko hranil. Pomembno je samo, da iz grede redno odstranjujete plevel.

Liste špinače lahko odrežete, ko zrastejo vsaj 5 cm. Če poberete samo posamezne liste, bo rastlina rasla še naprej in razvila nove poganjke. Tako lahko zelo preprosto podaljšate obdobje razvoja slastnih listov. Ko se hitrost rasti občutno zmanjša in rastlina preneha razvijati liste ali pa razvije le malo listov, potem je čas, da poberete celotno rozeto. Najboljši čas za to je popoldne ali zvečer ob sončnih dneh, saj je takrat vsebnost nitratov v listih občutno manjša.

Sveža špinača ima najboljši okus. Vendar pa listi v predalu za zelenjavo v hladilniku svojo svežino ohranijo največ tri dni. Če hkrati poberete veliko listov, vam torej priporočamo, da špinačo blanširate in nato zamrznete.

Špinača je enoletnica in zato ni primerna za prezimovanje. Izjema so samo posebne zimske sorte, ki jih sejete jeseni in poberete spomladi. Te sorte preživijo tudi temperature do –10 °C, vendar pa ne marajo prekomernega vetra. Da jo zaščitite pred vetrom, špinačo čez dan prekrijte s kopreno.