Bučka

Bučke (Cucurbita pepo var. giromontiina) sodijo v družino bučevk in prvotno izvirajo iz južne Evrope. Zato je vrsta rastline, ki obožuje višje temperature in ima rajši sončne lege, zaščitene pred vetrom. Ker so bučke rastline, ki porabijo veliko hranilnih snovi iz zemlje, se najbolje počutijo v rahlih tleh z visoko vsebnostjo hranil. Zato vrtno gredo pred posaditvijo kar najbolje pripravite na primer z dodatkom  moke iz rogov in kostne moke ali vrtnega komposta.

Preden bučke posejete, morate pomisliti na to, da te enoletnice, podobno kot druge poletne buče, zavzamejo zelo veliko prostora, ko popolnoma zrastejo. Zato ni priporočljivo posejati preveč rastlin. Od začetka aprila lahko rastlinice predhodno vzgajate v loncih v rastlinjaku ali na obsijani okenski polici. Za to v lonec dajte 2–3 semena in jih potisnite približno 2,5 cm v zemljo. Ko rastlinice začnejo rasti, v vsakem loncu pustite samo najmočnejšo rastlino, ostale pa odstranite.

Če po sredini maja, se pravi po ledenih možeh, ni več pričakovati zmrzali, lahko gojence bučke posadite v vrtno gredo. Vendar pa morate med posameznimi rastlinicami obvezno zagotoviti zadostni razmik približno 80–100 cm. Če za to v vaši gredi ni dovolj prostora, lahko bučke posadite kar v posodo na balkonu ali terasi. Pri tem vedno skupaj postavite vsaj dve rastlini, da se bosta ti lahko medsebojno opraševali.

Ker bučke vsebujejo visok delež vode, lahko ob hudem pomanjkanju vode hitro izgubijo obliko in dobijo trpek okus. Takoj ko se sadeži razvijejo, morate vsako jutro in vsak večer rastlino še posebej skrbno zaliti. Ob tem pa je treba zemljo tudi redno rahljati, saj bodo sicer sadeži, ki ležijo na neprepustnih tleh, hitro začeli gniti. Da to preprečite, lahko tla pod rastlinami prekrijete s slamo ali posušeno pokošeno travo.

Le malo katera zelenjava se vam bo tako zelo zahvalila za zadostno gnojenje, kot to naredi bučka s svojimi okusnimi sadeži. Med svojo hitro rastjo je treba rastlini, ki porabi veliko hranilnih snovi iz zemlje, večkrat priskočiti na pomoč z organskim ali mineralnim gnojilom. Za to vam priporočamo uporabo naravnega gnojila z gvanom ali univerzalnega dolgotrajnega gnojila z na primer ovčjo volno.

Ko sadeži dosežejo velikost 15–20 cm, jih je treba hitro pobrati. Za to preprosto zavrtite sadeže ali pa jih odrežite od rastline. Če bučke predolgo pustite na rastlini v želji, da bi postali sadeži še večji, potem bo imelo to ravno nasprotni učinek in vaš pridelek bo začel izgubljati okus. Če boste sadeže redno in hitro pobirali, bo rastlina prej razvila nove cvetove, iz katerih se bodo čez nekaj časa razvili novi sadeži.