compo image
  1. COMPO
  2. Vodiči
  3. Oskrba Rastlin
  4. Zelišča, sadje in zelenjava
  5. 9 nasvetov za gojenje zelenjave brez zelenih prstov

KLJUČNI NASVETI ZA SAJENJE ZELENJAVE

9 nasvetov za gojenje zelenjave brez zelenih prstov

Bučke, sveža blitva, cvetača, korenje in nekaj rdeče pese – vse to na vaši gredici! Če želite pridelati nekaj domače zelenjave in mislite, da je to pretežko opravilo za vas, potem morate nadaljevati z branjem. Predstavili vam bomo preproste in uporabne nasvete za svežo zelenjavo na vašem vrtu!

Če še niste gojili zelenjave, je prvi korak pogosto najtežji. Navsezadnje pogosto ne vemo, kje in kako začeti. Kdaj lahko začnete saditi paradižnik? Koliko prostora potrebuje koleraba? Ali lahko sejete kumare neposredno na prosto? V tem članku boste našli devet ključnih nasvetov za gojenje zelenjave, za kar ne potrebujete predznanja ali izkušenj, le nekaj časa in ljubezni do vrtnarjenja.

compo image

1. Začnite z malim pridelkom

Namesto velikega zelenjavnega vrta za katerega je potrebno upoštevati tudi kolobarjenje je bolje, da začnete s pridelovanjem zelenjave na manjši gredici. Tako boste imeli boljši pregled nad vašimi rastlinami. Najprej je potrebno poiskati primerno lokacijo za vašo gredico. Najbolje, da je ta na sončni strani, blizu hiše, tako boste imeli pridelke takoj pri roki, poleg tega pa hitro opazili spremembe na vaših rastlinah, če bi šlo za kakšnega škodljivca ali bolezen. Lahko se odločite tudi za visoko gredo, ki je dvignjena od tal in tako zavarovana pred določenimi škodljivci. Prav tako vas ob njej ne boli hrbet.

 

Obstajajo pa tudi mini visoke grede, ki so še posebej dobrodošle za balkone ali terase. Mini dvignjene gredice so kot nalašč za solate, redkvice, paradižnikove grme ali papriko.

Kljub temu lahko zelenjavo gojite tudi v balkonskih koritih ali cvetličnih lončkih. Za to so primerne predvsem manjše rastline, kot so zelišča ali grmičasti češnjevi paradižniki. Ne pozabite le, da lahko nekatere rastline sčasoma postanejo precej velike – a več o tem kasneje.

compo image

2. Začnite z enostavnimi rastlinami

Rastline se med seboj razlikujejo tako po velikosti, času razvoja kot tudi po načinu pridelave. Nekatere vrtnine potrebujejo več časa za razvoj plodov in je zanje potrebno vložiti več truda in časa za pridelek. Ostale pa rastejo hitreje in uspevajo tudi v težjih pogojih. Njihov čas razvoja je hitrejši in tako lahko že hitro uživamo v njihovem pridelku. Med takšnimi rastlinami sodijo: redkvica, korenje, grah, solate, kot je glavnata solata, motovilec, radič in različna zelišča. Te rastline lahko enostavno posejete na gredice in jih čez nekaj tednov poberete ter uživate v kulinaričnih dobrotah.

Ta zelenjava, za katero ni potrebnega veliko vzdrževanja, je popolna za začetnike. Po začetnih uspehih, pa se lahko odločite tudi za zahtevnejše vrtnine.

Pri izbiri vrtnin je treba upoštevati še dva ključna dejavnika, ki jih izveste v nadaljevanju.

compo image

Vzgojiti sadiko ali sejati direktno na vrtno gredo?

Nekatere vrtnine je najbolje sejati naravnost v vrtno gredo. Mednje spadajo predvsem korenaste zelenjave, kot so redkvice, pastinak in korenje.

Rastline, kot so solata, rukola, rdeča pesa, drobnjak ali grah, lahko posejete neposredno v gredo ali pa kupite sadike in jih posadite. V tem primeru se lahko sami odločite, ali jih boste posejali kot semena ali se boste odločili za sadike.

 

 

Plodovke, kot so paradižnik, kumare, jajčevci, buče in paprika, na vrt sadimo sadike. Za začetek priporočamo, da kupite sadike in jih v maju posadite na prosto. V naslednjih letih pa lahko sadike vzgojite tudi sami, tako, da seme posejete v lončke na okenski polici in jih do maja vzgajate v notranjih prostorih.

compo image

Kdaj lahko začnete?

Posameznim vrstam vrtnin je za njihovo uspešno rast in vzklitje potrebno zagotoviti različne pogoje. Redkvico, grah in korenje lahko na prosto sejemo že od sredine marca. Druga zelenjava, kot je na primer fižol, za kalitev potrebuje več toplote, zato s setvijo počakamo do maja. Poleg tega so razlike tudi med posameznimi sortami, zato je potrebno upoštevati informacije, ki so odtisnjene na embalaži s semeni.
Na splošno lahko večino listnatih vrtnin in korenovk sejete od aprila naprej. Takrat je sonce močnejše in vreme nekoliko prijaznejše. Vendar pa to pravilo ne velja za rastline, ki so zelo občutljive na mraz, kot so plodovke, med katere štejemo paradižnik, kumare, paprika, jajčevci, čili, bučke in buče. Ker obstaja nevarnost pozne zmrzali še do sredine maja, se do maja izogibajte sajenju zelenjave, občutljive na zmrzal.

10 enostavnih vrtnin za začetnike

Zelenjava  Posejati ali posaditi Obdobje setve/saditve

1. Korenje

Sejemo neposredno v gredo

Čas setve: od sredine marca

2. Korenje

Sejemo neposredno v gredo

Čas setve: od sredine marca

3. Kodrolistna solata

Sejemo neposredno v gredo/sadimo v gredo kot sadiko

Čas setve/sajenja: od sredine marca

4. Grah

Sejemo neposredno v gredo/sadimo v gredo kot sadiko

Čas setve/sajenja: od sredine marca

5. Blitva

Sejemo neposredno v gredo/sadimo v gredo kot sadiko

Čas setve/sajenja: od aprila

6. Koleraba

Sejemo neposredno v gredo/sadimo v gredo kot sadiko

Čas setve/sajenja: od aprila

7. Rdeča pesa

Sejemo neposredno v gredo/sadimo v gredo kot sadiko

Čas setve/sajenja: od aprila

8. Paradižnik

Sadimo v gredo kot sadiko

Čas sajenja: od sredine maja

9. Čiliji

Sadimo v gredo kot sadiko

Čas sajenja: od sredine maja

10. Bučke

Sadimo v gredo kot sadiko

Čas sajenja: od sredine maja

3. Izberite pravo mesto

Prvi pogoj za obilen pridelek zelenjave je izbira prave lokacije vrtne gredice. Ker večina vrtnin ljubi sonce, je najbolje, da izberete sončno ali polsenčno lego. Za nekatere rastline je pomembna tudi zaščita pred dežjem. Sem spadajo predvsem plodovke, kot so paradižniki, kumare in paprike. Če nimate rastlinjaka ali pokritega območja, je za uspeh najbolje, da izbirate hibridne sorte paradižnika. Na splošno lahko večino vrtnin sejete kar na prosto, v visoke grede ali v rastlinjak.

compo image

4. Rastlinam zagotovite dovolj prostora

Najprej so sadike vrtnin, ki jih najdemo v vrtnih centrih videti majne in bi si lahko mislili, da ne bodo zavzele veliko prostora, vendar temu ni tako. Za razvoj plodov bodo rastline čez poletje še kako rastle in zavzemale vedno več prostora na vrtnih gredah. To še posebej velja za plodovke, ki imajo dolgo rastno dobo. Na primer majhne sadike paradižnika lahko postanejo ogromni grmi, visoki tudi do dva metra. Pred nakupom rastlin preverite etiketo na lončku, v katerem je sadika posajena. Tam boste našli vse pomembne informacije o sorti, vključno s tem, kako visoko lahko rastlina zraste.

 

Za buče velja, da za svojo rast potrebujejo dober kvadratni meter prostora. Paradižniki so na voljo v zelo različnih velikostih in oblikah, lahko se odločimo za grmičastega, ki zraste do 30 cm visoko ali pa za sorte, ki potrebujejo oporo, saj lahko dosežejo tudi do 2 m višine. Prav tako je tudi pri redkvicah pomembno, da jih ne sejemo pregosto, ker ne bodo mogle tvoriti dovolj velikih gomoljev. Ko sejete seme zelenjave, je dobro med semeni puščati nekaj prostora, saj bo tako zelenjava lažje obvladljiva. Na gredi si je zato potrebno pustiti dovolj prostora za vrtnine, ki jih boste sejali ali sadili.

Če boste zelenjavo gojili na balkonu ali v lončkih, jim je potrebno zagotoviti dovolj velike posode. Volumen cvetličnih lončkov za paradižnike naj bo vsaj 20 litrski, bučkam pa zagotovite volumen posode 40 litrov. Redkvice in solato lahko preprosto posejete v balkonsko korito ali v mini visoko gredo.

Manjša zelenjava je idealna za setev na mini visokih gredah. To so na primer manjše grmičaste sorte paradižnika, mini paprike, redkvice, korenje in solata. Tudi tukaj bodite pozorni, da pustite med rastlinami dovolj prostora.

compo image

Vrt na prostem

Vrt na prostem

Za uspešno pridelavo zelenjave na vrtu je, poleg izbire prave lokacije, potrebno zagotoviti tudi dobra tla. Večina zelenjave potrebuje za svojo rast rahla tla, bogata s humusom. Preden posadite oziroma posejete zelenjavo, je potrebno vrtna tla dobro pograbiti in očistiti plevela. Za obogatitev zemlje je priporočljivo vdelati nekaj vrtnega komposta. Kompost bo ustvaril zračno in rahlo zemljo in zagotovil hranila rastlinam.

Vrste zelenjave pa se med seboj razlikujejo tudi po količini hranil, ki jo potrebujejo. Veliki porabniki hranil so plodovke, to so paradižnik, kumare, paprika, buče. Tem vrtninam zagotovite največ gnojil. Najbolje je, da zemljo pognojite z gnojili s počasnim sproščanjem hranil. To zagotavlja, da ima zelenjava v naslednjih nekaj tednih dovolj hranil, ki so nepogrešljiva za rast in nastanek plodov.

Druge vrste zelenjave potrebujejo manj hranil za svojo rast. Sem spadajo solata, redkev, grah… V srednje porabnike hranil pa štejemo korenje, kolerabo in blitvo.

Nasvet: če imate na vrtu ilovnato, težko zemljo, ji pred sajenjem zelenjave vmešajte nekaj peska in humusa. To bo zrahljalo zemljo in zagotovilo boljše odtekanje vode. Na splošno velja, da če imate težko ali peščeno zemljo, je bolje da zelenjavo gojite v visokih gredah ali v cvetličnih lončkih.

compo image

Zelenjava v visokih gredah in v loncih

Za uspešno gojenje zelenjave vam priporočamo kvalitetno ureditev visokih gred in uporabo COMPO zemlje, ki je namenjena za vse vrste zelenjave in kot nalašč prvi korak pri vrtnarjenju.

Če boste zelenjavo gojili v loncih, lahko za vrtnine, ki potrebujejo več hranil, uporabite COMPO BIO zemljo za plodovke brez šote. Ta je bogata s hranili in je tako primerna za vso zelenjavo, ki so veliki porabniki hranil, kot so paradižniki, paprike, bučke ali brokoli. Če sejete listno zelenjavo, kot je solata, lahko uporabite COMPO SANA zemljo za setev in zelišča.

Nasvet: Poleg pravilne izbire zemlje je priporočljivo zagotoviti tudi dobro drenažo. Dobra drenaža zagotavlja, da odvečna voda zlahka odteče. To preprečuje stoječo vodo in posledično gnitje korenin. Drenažo lahko naredite tako, da na dno lonca položite kamenčke ali glinene koščke in ste pozorni, da uporabljate lončke, ki imajo na dnu drenažne luknje, da lahko voda odteka.

compo image

6. Sajenje vrtnin

Gredico ste postavili na popolno mesto, izbrali kvalitetno zemljo - sedaj je čas za setev rastlin!

Sajenje zelenjave – v treh korakih:

  1. V zemljo naredite majhno luknjico in vanjo vstavite sadiko zelenjave. Za plodovke, kot so paradižniki in bučke je priporočljivo pred sajenjem v zemljo vdelati tudi organsko gnojilo s spočasnim sproščanjem COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke. To oskrbi zelenjavo s široko paleto hranilnih snovi do pet mesecev. Namig: Če je koreninska gruda zelo suha, jo lahko potopite v posodo z vodo ali zalijete, preden jo posadite.
  2. Prazne prostore zapolnite z zemljo in vse skupaj na rahlo pritisnite k tlom.
  3. Vse sadike dobro zalijte, tako se bodo lažje ukoreninile.

Setev semen zelenjave – v treh korakih:

  1. Če želite na primer redkvice ali špinačo sejati v vrste, pred setvijo naredite en ali dva centimetra globoko brazdo. V primeru, da je zemlja zelo suha, jo lahko predhodno dobro namočite z vodo.
  2. Semena pokrijte z zemljo. Na splošno velja, da naj bo zgornja plast zemlje dvakrat višja od velikosti semena.
  3. Semena zalijte z zalivalko, idealno s takšno, ki ima na koncu rozeto. Poleg tega bi bila semena hvaležna, če bi bila zemlja v naslednjih dneh ali tednih vlažna. Šele ko semena vzkalijo, lahko zmanjšate količino zalivanja.
compo image

7. Vlažnost zemlje - preizkus s prstom

'Zalivajte redno', 'zalivajte po potrebi' – kako pogosto beremo ta navodila in se potem sprašujemo, kaj pravzaprav pomenijo. Ali 'redno' pomeni vsak dan, enkrat na teden ali celo enkrat na mesec? Ključno je, da veste, da ni enotnega pravila za vse. Količina vode je odvisna od številnih dejavnikov, kot so na primer; ali vrtnine gojite na prostem ali v koritu, ali je ravnokar deževalo ali je vroče in sušno vreme? Imate težka in vlažna tla, ali peščena in prepustna tla?

Najboljši način za preverjanje vlažnosti tal je, da naredite preizkus s prstom. Prst potisnite 2-3 cm globoko v zemljo in preverite kako vlažna je zemlja. To vam bo dalo občutek, kako žejne so vaše rastline. Lahko pa se držite tudi pravila, da ko se zgornja plast zemlje posuši, jo je potrebno zaliti. Če je še vedno vlažna, jo ne zalivajte.

Še trije ključni nasveti:

  1. Najboljši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj ali zvečer.
  2. Zalivajte naravnost po zemlji, ne po listih in cvetovih rastlin. Zalivanje po rastlinah pripomore k večji verjetnosti za glivične okužbe rastlin.
  3. Odlijte odvečno vodo iz podstavka, da preprečite gnitje korenin.
compo image

8. Gnojenje! Zelenjava je lačna

Če se moramo mi vsak dan prehranjevati, potem lahko sklepate, da so tudi vaše rastline lačne in potrebujejo hranila. Njihovi osnovni elementi, ki jih potrebujejo največ za svojo rast so dušik, fosfor in kalij. Če rastline ne dobijo dovolj hranil, bodo trpele zaradi pomanjkanja. To se izraža na različne načine, kot so izkrivljena rast, rumeni listi, drobni cvetovi, manj plodov. Za obilen pridelek in uspešno rast jih je potrebno redno gnojiti s tekočim gnojilom za zelenjavo. To gnojilo lahko enostavno dodate v zalivalko, ga zmešate z vodo in z njim zalivate rastline. Velike porabnice hranil, kot so paradižnik, buče, paprika, potrebujejo za svojo rast precej več hranil kot listnata zelenjava. Pred gnojenjem je potrebno prebrati navodila na embalaži.

compo image

9. Preberi in pridelaj

Za nekatere je prvi korak vrtnarjenja, da gredo v vrtnarijo, kupijo kar imajo na voljo in začnejo z vrtnarjenjem. Za druge je prvi korak ta, da se podučijo o vseh dobrih in slabih sosedih vrtnin, o idealnih pogojih kolobarjenja, o količini gnojenja... Navsezadnje, če želite začeti in pridelati nekaj paradižnikov, je pomembno le, da jim zagotovite pravo lokacijo, dobro zemljo in dovolj vlage ter hranil. Pogosto se največ naučimo iz prakse, zato je najbolje, da kar zavihate rokave in se odpravite na vrt. Za več nasvetov o pridelavi zelenjave, si lahko preberete na spodnjih povezavah.

Ne glede na to, ali se odpravljate na vrt ali pa nadaljujete z branjem, vam želimo veliko uspeha in veselja do vrtnarjenja!

Deli

compo image

COMPO. Enostavno lepe rastline.

Z dvema levima rokama ali z "zelenimi prsti" - naj bo vaše življenje bolj zeleno.

Servis