Moja prva cvetlična greda
Nabiranje korenja v babičinem vrtu, navdušenje ob prvem odkritem črvu ali barvanje glinenega lončka, v katerega ste nato posadili krešo: to so pogosto spomini na zgodnje otroštvo, ki botrujejo našemu navdušenju nad vrtnarjenjem. V tem članku smo povzeli, kaj vse se lahko skriva na cvetlični gredi za otroke in kaj navdušuje morebitne mlade vrtnarje.
Od 4. leta dalje številni otroci začnejo izkazovati zanimanje za vrtnarjenje na lastnem delu gredice. Bolje kot se del gredice mladega vrtnarja vključi v cvetlično gredo odraslih, večje bo zanimanje za novo opravilo. Če želite poskrbeti za čim boljšo preglednost, naj cvetlična greda na začetku ne bo večja od enega kvadratnega metra, da je tako mogoče doseči večino rastlin, ne da bi bilo za to treba prepogosto hoditi po predelu, kjer rastejo cvetlice. Dobra ideja je tudi označevanje cvetlične gredice z mejo. Če uporabite pobarvane kamenčke ali školjke, ki ste jih nabrali na počitnicah, bo ta korak še bolj zanimiv.
Pri izbiri rastlin poskrbite, da ne boste pretirano preizkušali otroškega potrpljenja. Čvrste rastline, ki hitro rastejo, so dobra izbira, prav tako pa tudi rastline, ki bodo otroke lahko česa naučile. Uživanje pridelkov sadnih in zelenjavnih sort je lahko nagrada za uspešno vzgajanje rastlin, okrasne rastline pa lahko pri otrocih vzbudijo zanimanje z vsemi možnostmi, ki jih ponujajo, ali s svojim posebej omamnim vonjem.
Ena od osnovnih možnosti za sončno otroško cvetlično gredo, ki jih bo razveseljevala več let, je sivka. Sorte sivke, kot denimo trajna sivka »Hidcote Blue«, zrastejo v nizke in kompaktne grmičke, navdušujejo pa z obilico cvetov in močnim vonjem. Ob koncu poletja lahko iz cvetkov izdelate sivkine vrečke. Če grmiček jeseni, ko odcveti, obrežete za približno tretjino, bo še naprej ostal kompakten in otroške cvetlične grede naseljeval še dolga leta.
Cvetki navadnega odolina bodo navdušili s svojim »ugrizom«, saj se odprejo kot majcena usteca, če jih nežno stisnete. Iz te rastline sicer ne morete izdelati ničesar, so pa mali vrtnarji nad njo vedno navdušeni zaradi te posebne lastnosti. Če želite od junija naprej uživati v večbarvnih cvetlicah, lahko že januarja pričnete s sejanjem v sejalne pladnje. Tako bodo mladi vrtnarji lahko nekaj mesecev vadili na okenski polici, preden se preselijo na vrt. Ker kalčki niso pretirano veliki, semena lahko pokrijete le z majhno količino komposta. Za zalivanje uporabite stekleničko z razpršilcem, s katero boste poskrbeli za nenehno vlažnost. To ni le zabavno opravilo: rastline s pomočjo tega postopka ne bodo plavale v vodi, kot bi se zgodilo, če bi jih pretirano zalili. Od sredine maja dalje lahko rastline preselite na cvetlično gredico. Po nekaj tednih morate sorte, ki zrastejo visoko, zavarovati s podporo
.Kapucinke so odlične rastline, če želite malčke naučiti sejanja. Če ste se odločili za krešo, ki jo je treba posejati neposredno na cvetlično gredico, tega nikakor ne storite pred začetkom maja, saj so sadike zelo občutljive na zmrzal. Kot osnovo uporabite prst za sajenje, bogato s hranilnimi snovmi. Semena potisnite za kak centimeter globoko v prst in jih nato prekrijte s tankim slojem prsti. Semena morajo biti v fazi kaljenja ves čas vlažna. Pazite pa, da jih ne zalijete prepogosto, saj se semena tako lahko izplaknejo iz zemlje. Kapucinke so odlične rastline za vašo cvetlično gredo. Če želite, jim lahko iz paličk ali vrvic z otroki izdelate majhne plezalne pripomočke, po katerih se bodo živopisane rastline z veseljem vzpenjale. Če bo rastlina uspešno zrasla, lahko cvetove jeste v solati ali pa jih uporabite kot jedilno dekoracijo številnih jedi. Jeste lahko tudi liste kapucink, ki pa so nekoliko pekoči, zato so za otroke manj primerni. Več užitnih cvetov lahko najdete na povezavi .
Sončnica je klasičen sestavni del poletno navdahnjenih otroških risb. Številni otroci jo imajo radi zato, ker je tako visoka in ker so njeni cvetovi tako zelo veliki. Sončnic na cvetlično gredo ne smete posejati pred začetkom maja, še bolje pa je, da jih že prej posejete v lončke, ki jih nato namestite na toplo okensko polico. Poleg sonca ta rumena lepotička za visoko rast potrebuje tudi veliko vode. Če je sončnični cvet zelo težek, pripravite oporo, s katero boste lahko sončnico zaščitili pred močnimi sunki vetra. Pozno poleti, ko rumeni cvetovi ovenejo, jih lahko odstranite in jih posušite na toplem mestu. Tako bodo otroci lahko spoznali, od kod pridejo sončnična semena, odstranjevanje semen pa je precej zamuden postopek. S svojimi koničastimi kljuni se pri tem precej lažje znajdejo ptice. Suhi cvetovi sončnic zanje pozimi predstavljajo dobrodošel vir prehrane. Najbolje je, da jih postavite v ptičjo hišico na vrtu in opazujete, kako se spreminja v pravo središče dejavnosti.
Gomoljnice, ki rastejo pod zemljo, sicer niso enako privlačne kot okrasne rastline, so pa vsaj toliko navdušujoče. Razmnoževanje krompirja spominja na pravo čarovništvo. Zato mora mladi vrtnar v svoji kuhinji najprej izbrati še posebej obetaven primerek, ki naj ga nato položi v svetlo sobo pri temperaturi od približno 10 do 15 °C, kjer se bo odvil temeljni postopek. Po nekaj tednih zrastejo prvi kalčki in jasno postane, česa vse je zmožen skromni krompir. Od sredine aprila naprej lahko gomolj namestite v dobro zrahljano zemljo tako, da kalčki gledajo navzgor. Sadilna jama naj bo globoka približno 10 cm. Poleg zalivanja v dolgotrajnih suhih obdobjih je pomembno tudi, da zagotovite, da krompirji v naslednjih nekaj tednih ne dobivajo nobene svetlobe, saj bi zaradi tega lahko postali zelenkasti in težje prebavljivi. Mali vrtnar naj na vrh rastline redno nasuva dovolj zemlje, da iz kupa štrli približno 10 cm listov. V prsti bodo majceni gomolji krompirja pognali že po nekaj tednih, vendar pa morate počakati, da rastlina ovene in porjavi, preden lahko uživate v žetvi. V optimalnih pogojih lahko iz enega samega gomolja požene do deset krompirjev. Za uspešnejšo žetev lahko posadite tudi več krompirjevih gomoljev, ki zelo dobro uspevajo tudi v lončkih.
Po obilici zelenjave v prvem letu vrtnarjenja se avgusta začnite pripravljati na posebne specialitete. Če sadike jagod posadite v toplih poletnih mesecih, bodo imele dovolj časa, da čez zimo zrastejo in potrpežljive vrtnarje prihodnje leto nagradijo z obilico sadežev. Če želite uživati v sladkih sadežih, izberite kraj, kamor pogosto sije sonce. Glede na to, kako trdo je vaš vrt delal v izčrpljujočih poletnih mesecih, je treba tla okrepiti, preden vanje posadite nove rastline. Za cvetlične gredice za otroke je primerno naravno gnojilo, izdelano iz gnoja ali komposta. Če pa vam takšno gnojilo ni na voljo, pa vam iz srca priporočamo bio izdelke, kot denimo COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za jagodičje s počasnim sproščanjem, ki vsebuje 50% ovčje volne. Ko boste pripravili vse potrebno, rastline za nekaj sekund potopite v vodno kopel, da lahko vsrkajo kar največ vode, preden jih posadite. Če sadike jagod nato dobro zalivate in poskrbite, da jih ne napade plevel, bodo do tretje letine vsako leto obrodile bolj bogato. Od maja naprej pod rastline vsako leto položite malce slame, ki bo sadike jagod ščitila pred vlago in plesnijo.
Preden se žetev dodobra razmahne, pa si morate vsi sladkosnedi zapomniti, da bodo v sladkih sadovih morda uživali tudi drugi prebivalci vrta, zato bodite pozorni na črvine. Njihovo potrpljenje pa bodo morda preizkušali tudi drugi tekmeci, kot denimo ptice in polži. Če jagod ni mogoče deliti pravično, jih lahko zaščitite z mrežami ali pregradami za polže podjetja COMPO, pripravljeno iz naravnega apnenca.
Če že nestrpno pričakujete naslednjo pomlad, lahko v zemljo od oktobra pa vse do decembra zakopljete čebulice tulipanov. V zrahljano prst najprej izkopljite majhne jamice, ki so globoke vsaj dvakrat toliko kot so velike čebulice. Nato vsako posamezno čebulico položite v sadilno jamico tako, da je vrh obrnjen navzgor, in jo pokrijte s prstjo. Če si pozorno ogledate dno čebulice, boste videli, da je prekrito z drobnimi koreninicami. Tulipani, ki bodo vzbrsteli po koncu zime, označujejo začetek pomladi, s svojimi pisanimi glavicami pa bodo morda naznanili tudi še eno leto odgovornega upravljanja z vrtom.
Preden se v zimskih mesecih življenje preseli v domove, lahko malce pomagate ježkom. Ko se temperatura tal za daljše obdobje spusti pod ničlo, živali iščejo suhe kotičke v vrtu, kjer bi lahko preživele zimo. Odrasli ježi običajno ne zapravljajo časa z iskanjem zimskega domovanja, mlade živali pa so pogosto dlje časa zaposlene z iskanjem hrane, zato jih razveseli vsako prosto skrivališče. Najbolj enostavno jim boste lahko pomagali tako, da boste na kup naložili listje, les in dračje, ki vam bo ostalo od jesenskih opravil na vrtu. Zaščitnega materiala pa v vrt ne smete preprosto nametati. Tudi pri tem vam bodo lahko pomagali otroci, ki naj razmislijo o tem, kako bi bilo lahko videti resnično dobro skrivališče za ježke. Zaščiteni predeli pod gosto živo mejo, skladovnicami lesa ali za vrtnimi paviljoni bi bili zelo primerni. Če pa v vašem vrtu ni nobenega primernega skrivališča, pa lahko z otroki zgradite hišico za ježe. Enostavne lesene hiške lahko premažete z naravno zaščito za les ali jih obložite s strešnimi lepenkami, da bodo odporne proti vremenskim vplivom. Če niste dovolj vešči, pa lahko kupite hiške za zajce ali morske prašičke v trgovinah za male živali, ki jih nato dodatno zaščitite pred vremenskimi vplivi. Preden boste hiško namestili na končno mesto, pa je pod njo potrebno izkopati manjšo odprtino, ki jo obložite s kamenjem. Tako boste zgradili odtočni jarek, ki bo med zimskim spanjem ježem služil kot stranišče (med zimskim spanjem ježi namreč tudi urinirajo, za kar pa ne zapustijo vedno svojih skrivališč). Z jarkom preprečite, da bi se v zimskih mesecih v njihovem brlogu nabrala prevelika količina vlage. Brlog na koncu obložite s senom, slamo ali dračjem.
Čeprav bo skušnjava morda prevelika, pa skrivališča ne smete dvigovati ali premikati od prve zmrzali pa vse do aprila, saj boste v nasprotnem primeru morda prestrašili njegove prebivalce.
Nežni ekološki izdelki