Karakteristike

Figovec

compo image

Potrebe

Zalivanje:
veliko
Svetloba:
Sonce
Težavnost nege:
visoka

Obdobje pobiranja pridelka

Karakteristike

Mesto sajenja:
vrt, balkon, terasa
Višina rastline:
60 cm do 2 m
Barva cvetov:
neizrazita

Pravilno sajenje

Sajenje figovca

Lega

Da vam bo drevo vsako leto obrodilo nekaj fig, ga obvezno postavite na najbolj sončno mesto, ki ga ponuja vaš vrt. Pa tudi tam poletno sonce na naši zemljepisni širini nima vedno dovolj moči, da bi do jeseni dozorele sladke fige. Figovcu lahko pomagate tako, da ga postavite ob hišno steno, obrnjeno proti jugu. Ta bo oddajala dodatno toploto. Da se toplota ne bo izgubljala, lahko pazite tudi, da bo lega figovca zaščitena pred vetrom. Zlasti izpostavljeni balkoni v višjih nadstropjih za figo zato žal niso primerni.

Sajenje

Sicer obstajajo sorte fige, ki prenesejo zmrzal do 20 °C pod lediščem, vendar gre navadno za sorte, ki obrodijo manj.  Druge sorte vsaj za kratek čas prenesejo zmrzal do 5 °C pod lediščem. Če pa drevo čez zimo preveč pozebe, poleti pogosto potrebuje toliko časa, da si opomore, da ne obrodi plodov. Če bi torej radi uživali tudi v sadovih in ne samo lepem listavcu, vam lahko priporočamo samo, da si priskrbite figovec v posodi. Optimalen čas, da iz vrtnarije domov prinesete figovec, je od sredine maja oz. po ledenih možeh.

Posadite ga v kakovostno zemljo za posodovke. Najbolje je, da poskusite nabaviti posebno zemljo za mediteranske rastline. Poleg optimalno prilagojene formule hranil ta vsebuje visok delež peska, kar dobro dene figovcu zaradi njegove občutljivosti na zastajanje vode. Zaradi občutljivosti na vlago odtočno odprtino lonca pred posaditvijo pokrijte z nekaj kamni ali glinenimi črepinjami, da se ne more zamašiti. Figovec posadite nekaj centimetrov globlje, kot je bil v plastičnem loncu. Tako rastlina raste hitreje, korenine pa so dodatno zaščitene pred mrazom in izsušitvijo.

Te sorte fig so primerne za zasaditev v posodo

Dauphine: sorta raste grmičasto in tudi v loncu dobro obrodi

Negronne: gre za eno najokusnejših sort fig; drevo ostane kompaktno in ne raste preširoko; posaditi ga morate na zaščiteno mesto

Osborn Prolific: počasi rastoča sorta, ki obrodi tudi ob hladnih poletjih in se dobro obnese tudi pri manj svetlobe

Longue de Aout: obrodi rumeno obarvane sadeže in je zelo donosna sorta

Madeleine des deux Saisons: zaradi precej šibke rasti je odlična lončnica; obrodi aromatične sadeže

 

Pravilna nega

Nega figovca

Zalivanje

Ker iz posode ob močnem soncu izhlapi veliko vode, je treba figo od pomladi do jeseni redno  zalivati. Med razvojem plodov je poleti morda potrebno celo vsakodnevno zalivanje. Najprej vedno natančno preglejte, ali je površina že izsušena, saj bo figovec pri preveč ali premalo vode hitro začel izgubljati liste.

Gnojenje

Zorenje sladkih fig rastlini vzame ogromno energije, zato od aprila do vključno avgusta figovec vsaka 2 tedna oskrbite z gnojilom za posodovke. Pri tem je odločilno uravnoteženo ravnovesje hranil (kalija in fosforja), ki ju vsebujejo posebna gnojila za sredozemske rastline – ta hranila pospešijo razvoj nastavkov ploda in zoritev fig.

Pridelek

Vse sadeže, ki do jeseni niso dozoreli, lahko pustite na drevesu. Ob ustreznem prezimovanju še obstaja upanje, da bodo tam zorele naprej. Tako boste lahko v naslednji sezoni obirali dvakrat: nastavki plodov iz preteklega leta prvič obrodijo junija ali julija, istega leta nastali plodovi pa dozorijo septembra.

Ker vsi plodovi ne dozorijo hkrati, je dobro vedeti, kdaj lahko figo oberete. Po eni strani to prepoznate po mlečni voskasti površini, ki nastane na zrelih plodovih, poleg tega pa mora biti plod pod rahlim pritiskom na lupino na otip mehak in malce popustiti. Zreli plodovi niso primerni za skladiščenje, pa tudi dolgo jih ni smiselno pustiti na drevesu, saj hitro postanejo premehki. Torej je najbolje, da jih takoj oberete in uživate v njih.

Obrezovanje

Obrezovanje figovca je potrebno spomladi po prezimovanju. To je sicer škoda, ker s tem odstranite nastavke plodov iz pretekle sezone, zlasti pri posodovkah pa je takšno nego treba izvesti vsakih nekaj let. Rast tako vzgojenih rastlin je še posebej kompaktna. Če jih namreč ne obrezujete redno, v notranjost krošnje ne pride več svetloba. Posledica: plodovi ne dozorijo več in listje se precej razredči, saj ostane samo še listje na zunanjih poganjkih.
Obrezovanja jeseni ne priporočamo, saj rastline v tem primeru izgubijo veliko soka. Med obrezovanjem figovca vsekakor nosite rokavice, saj lahko sok rastline razdraži kožo.

Prezimovanje

Brez primerne zaščite pred mrazom bi figovec v posodi močno zamrznil ali pa celo povsem odmrl. Najbolje je, da figovec prezimi na prostem, pri čemer pa naj bo zaščiten pred vetrom in dežjem – na primer pod nadstreškom. Za zaščito pred zmrzaljo in mrazom koreninsko grudo prekrijte z debelim slojem listja, smrekovih vej ali pregrinjalom iz kokosovih vlaken. Krošnjo previdno ovijte v kopreno. Ker rastlina pozimi odvrže listje, lahko figovci načeloma prezimijo tudi v temni, hladni kleti.  Če živite na območju z zelo ostrimi zimami, priporočamo to metodo, saj zaščita pred zmrzaljo na prostem ni zadostna. Prezimovanje v temi je problematično samo spomladi, saj se poganjki fig razvijejo zelo zgodaj in nato potrebujejo svetlo, vendar hladno mesto. Premestitev iz kleti na prosto pa naj bo v vsakem primeru počasna in ne prezgodnja. Tako boste morali na poganjke in plodove počakati nekoliko dlje, se boste pa zato razveselili zdravega, močnega figovca.

Ker na figovcu ni listja, med prezimovanjem ne potrebuje veliko vode. Drevesce zalivajte ravno dovolj, da se koreninska gruda ne izsuši.

Te vrste figovcev so odporne na mraz*

Twotimer®

Amatrice Casale

Bavarska figa

Rosetta

Mère Veronique

Perretta

Rossa Rotondo

Smokva Bornholm

Rouge de Bordeaux

Dalmatie

Brown Turkey

Morena

Hardy Chicago

* Vsaj kratkotrajno do največ –12 °C

Deli

compo image

COMPO. Enostavno lepe rastline.

Z dvema levima rokama ali z "zelenimi prsti" - naj bo vaše življenje bolj zeleno.

Servis