Ovčja volna kot gnojilo?

Ovce s puhasto dlako se sprehajajo po travniku in uživajo v žvečenju trave. Kar je na prvi pogled videti kot prijetna idila, se ob drugem pogledu izkaže za pravo urejanje krajine, saj bi brez ovc marsikateri travnik preprosto izginil. Prav tako ovce s svojim nenehnim stopanjem po tleh utrdijo površino in jo hkrati tudi zrahljajo. Prednosti ovc so prepoznali tudi na letališčih v Hamburgu in Nürnbergu, kjer jih uporabljajo kot naravne kosilnice.

Zaradi ovčereje se vsako leto nabere velika količina volne. Ker ta mastna volna pogosto ni primerna za izdelavo oblačil, jo zato lahko uporabljamo kot gnojilo. Ovčja volna ima namreč številne pozitivne lastnosti za rast rastlin. Za gnojilo lahko uporabite svežo in neoprano surovo volno neposredno od ovac ali pa v obliki peletov, ki vsebujejo ovčjo volno.

Nekaj ​​ključnih prednosti ovčje volne:

1. Bogata s hranili: Neoprana surova volna vsebuje različna makrohranila, ki so vitalnega pomena za rastline. Pri tem izstopata predvsem dušik in kalij, zato je gnojenje z ovčjo volno še posebej priljubljeno med rastlinami, ki potrebujejo veliko hranil, kot so paradižnik, buče ali paprika. Poleg tega so v ovčji volni prisotni mikroelementi, kot sta žveplo in magnezij.
2. Počasno sproščanje: Velik del ovčje volne je sestavljen iz keratina. Ta beljakovina je enaka tisti, iz česar so narejeni naši lasje in nohti. Keratin v tleh razgradijo talni organizmi. Ta proces razgradnje med katerim se sprosti dušik za rastline, lahko traja tudi do enega leta, odvisno od vremena. Zato govorimo o učinku gnojenja s počasnim sproščanjem – ali o gnojilu z dolgotrajnim delovanjem.
3. Trajnostno: Če je volna pridobljena lokalno, iz proste reje ovac namenjene za urejanje krajine, potem gre za naravno obnovljivo surovino.
4. Zadrževanje vode: Običajno ovčja volna ne zadržuje vode. Ovce proizvajajo poseben volneni vosek (lanolin), zaradi katerega je volna rahlo mastna in vodoodporna. Organizmi v tleh ta lanolin razgradijo. Ko je maščoba odstranjena, lahko volna absorbira in zadrži odvečno vodo.
5. Spodbujanje organizmov v tleh: Vnos organskih snovi v tla, kot je ovčja volna, spodbudi aktivnost mikroorganizmov v tleh. Le-ti pospešijo razgradnjo gnojil in s tem omogočijo rastlinam dostop do hranil.

Torej ovčja volna se lahko uporablja kot gnojilo – na nekaterih vrtovih se uporablja tudi kot material za mulčenje. Obstaja pa nekaj kritičnih točk, ki jih je treba upoštevati pri gnojenju s surovo volno:

1. Hranilne snovi: Ovčja volna vsebuje veliko različnih hranilnih snovi: največ je dušika - 12 %, sledi mu kalij s približno 5 %, nato fosfat, magnezij in žveplo. Če torej želite svoje rastline oskrbeti z vsemi potrebnimi hranili, jih je potrebno še dodatno gnojiti z namenskimi gnojili za posamezne rastline.
2. Visok pH: Raven pH v surovi ovčji volni je precej visoka, kar pomeni, da ni primerna za rastline, ki imajo raje kisla tla, kot so borovnice, rododendroni, azaleje ali hortenzije. S surovo volno lahko brez težav pognojite druge vrtne rastline, zelenjavo ali sadje.

Če pa ima vrtna zemlja že precej visok pH, se je treba izogibati tudi ovčji volni, da se pH ne bo še bolj dvignil.

Glede na pozitivne lastnosti ovčje volne je dandanes na voljo širok izbor organskih gnojil na osnovi ovčje volne. Sem uvrščamo tudi stiskane pelete ovčje volne. Gnojilu z ovčjo volno se pogosto dodajajo tudi druge organske snovi, da na primer dopolnijo manjkajoča hranila ali povečajo sposobnost zadrževanja vode.

Če želite svoje rastline pognojiti s surovo, neoprano ovčjo volno, le-to natrgajte na majhne koščke in jo položite neposredno v sadilno jamo ali pa jo stresite v zemljo in jo z motiko razcefrajte. Lahko pa uporabite tudi gnojilo iz ovčje volne v obliki peletov. Rastline po gnojenju z ovčjo volno dobro zalijte.