Izsušena trata – kaj lahko storimo?

Zlasti poleti, ko so prisotni vročinski vali, je potrebno za trato še toliko bolj skrbeti. Pomanjkanje vode, močna sončna svetloba, veter in nenehna uporaba trate terjajo svoj davek. Kar se na prvi pogled zdi kot bolezen trave, je pogosto posledica teh podnebnih vplivov (suša, vročina, veter). Vročina je za trato res velik problem. Rdeča, rumena trava ali grde rjave lise na trati se lahko pojavijo tudi takrat, ko je trata sicer dobro negovana. Ob pogledu na navidezno odmrle trave se hitro pojavi vprašanje, ali je izsušeno trato sploh mogoče rešiti. Prav na to vprašanje odgovarjamo v naslednjem poglavju.

Pomanjkanje vode je eden najpogostejših vzrokov za izsušeno trato. Ob popolnem pomanjkanju padavin, zlasti v poletni vročini, rahli dež zaradi sonca takoj izhlapi, suša pa se širi vse bolj in bolj - trati preprosto primanjkuje vlage. Nevarnost poškodb zaradi suše je zelo velika, kadar se temperature na začetku poletja drastično dvignejo in dlje časa ni padavin. Trata nima dovolj časa, da bi se prilagodila takšnim vremenskim razmeram.

Zelenice se lahko izsušijo tudi, če jih zalivamo. To se zgodi, če trato v vročini zalivamo nezadostno ali nepravilno. Na primer, intenzivno sončno svetlobo pogosto prezremo. Trata nato zaradi vode (v kombinaciji s sončnimi žarki) dejansko zažge. Razlog za to je povečevalni učinek vodnih kapljic, ki delujejo kot žareče steklo in okrepijo sončne žarke ter pri tem opečejo trato. Čeprav so opekline običajno le lokalne, je zalivanje zgodaj zjutraj ali zvečer boljše kot v vročih opoldanskih urah.

Poleti vam odsvetujemo, da bi med odmorom za kosilo na hitro pokosili trato. Ta dobronamerna vzdrževalna dela lahko trati škodujejo, saj se trava pri košnji poškoduje. Pri močni sončni svetlobi, ki je še posebej prisotna v opoldanskih urah, se rezi ne morejo dovolj hitro zapreti. Namesto tega sonce takoj izsuši travne bilke in vaša nekoč zelena preproga dobi rjave ali rumene konice.

Izsušeno trato lahko povzroči tudi gnojenje trate. Ta težava se pojavi predvsem pri prevelikem odmerjanju hitro delujočih mineralnih gnojil. Posledica so ožgane lise na trati. Tveganje lahko znatno zmanjšate z uporabo posebnega gnojila za trato s počasnim sproščanjem in enakomerno porazdelitvijo gnojila: COMPO dolgotrajno gnojilo za trato.

Pasji urin ima na trato enak učinek, kot če bi jo zažgali s preveč gnojila. Dušikove spojine v njem imajo namreč enak učinek kot prevelika količina gnojila in na trati pustijo rumeno rjave lise.

Drug vzrok za izsušene trate je lahko napaka pri vzdrževanju v obliki nepravilne uporabe neselektivnega herbicida. V nasprotju s posebnim sredstvom za zatiranje plevela na trati neselektivni herbicid ne uniči le nadležnega plevela na trati, temveč žal tudi travo. Zato vedno upoštevajte navodila za uporabo, ki so na embalaži. Prav tako se je treba zavedati, da so lahko ostanki neselektivnega herbicida še vedno v škropilnici. Takšni ostanki lahko prav tako poškodujejo trato - ali vsaj njene manjše dele.

Če se je trata po poletju, po vseh vročinskih stresih, spremenila v stepsko površino, jo je potrebno ponovno posejati. V primeru neenakomernega izgorevanja, kot je na primer posledica uporabe prevelike količine gnojila ali pasjega urina, lahko rjave zaplate obnovite tako, da bodo te ponovno zelene. Če se je trata popolnoma izsušila in odmrla, je potrebno celotno površino ali pa le izsušen del trate ponovno posejati. Najboljši čas za setev trave je spomladi (april/maj) in zgodaj jeseni (september/oktober), saj bo v tem času potrebno manj zalivanja, kot pa v sredini poletja. Za uspešno kalitev trave je najpomembnejša zadostna količina vode v tleh. Če se površina le enkrat izsuši, se proces kalitve ustavi in se ne aktivira niti po ponovnem zalivanju. Za optimalno kalitev mora biti temperatura tal od 10 do 25 °C. Na žgočem soncu se tla hitro segrejejo na 40-50 °C. Če torej želite zaščititi okolje in svoje živce, trate ne smete ponovno posejati v vročih in suhih obdobjih, temveč počakajte na vlažno jesensko vreme.

Za uspešno dosejevanje trave uporabite: COMPO Travno seme za dosejevanje, ta bo hitro zaprl travne vrzeli na vaši zelenici. V jesenskem času pa uporabite COMPO Jesensko gnojilo za trato z dolgotrajnim delovanjem.

Ne pozabite, da morate najprej odstraniti odmrlo travo in travno rušo z rahljanjem. Poleg navodil, kako v petih korakih preprosto zapolniti vrzeli na trati, v našem vodniku najdete tudi nasvete o izbiri pravega semena. Travne vrste, kot je npr. kostreba, bolje prenašajo vročino in sušo. Poleg tega mora biti travna mešanica prilagojena posebnim okoljskim razmeram in potrebam vaše zelenice.

Po uporabi neselektivnega herbicida morate preveriti, v kolikšni meri so trave trajno poškodovane, ali so posušene samo travne bilke ali tudi korenine. Če je vaša trava dobro zasajena, je lahko izsušena le na površini. Zlasti v primeru naključno uporabljenih herbicidov, je velika verjetnost, da bo trata z obsežnim zalivanjem in gnojenjem ponovno vzklila. To so tako imenovani kontaktni herbicidi, njihova aktivna snov pa povzroči precejšnjo škodo na listih rastline, ne pa tudi na njenih koreninah. Če se v letu setve uporabi neselektivni herbicid, so običajno opečene tudi korenine, posledica pa je, da je treba trato ponovno posejati. Zato vedno uporabite posebno sredstvo za zatiranje plevela na trati, da učinkovito zatrete neželene plevele in zaščitite trato.

Spodaj našteti dejavniki lahko pospešijo odmiranje travne ruše. Zato pri polaganju in vzdrževanju trate po potrebi poskrbite, da bo tveganje čim manjše.