Pet napak pri zalivanju trate

V daljših obdobjih suhega poletnega vremena mnogi ljubiteljski vrtnarji menijo, da bi trati naredili uslugo, če bi jo po malo zalivali vsak dan. Vendar je v resnici ravno obratno. Z vsakodnevnim kratkim zalivanjem trate, voda doseže le zgornjo raven površine trate, ne pa tudi korenin. To je zato, ker količina vode preprosto ni zadostna, da bi jo dosegla. Posledica takšnega površinskega zalivanja je: čeprav je trata sprva videti zelena in zdrava, se v vročih poletnih mesecih tako zalivana trata veliko hitreje izsuši. To je posledica dejstva, da lahko korenine dobijo vodo le iz zgornje plasti tal, ki se po zalivanju hitro izsuši. V sušnih obdobjih lahko prav trave z globokimi koreninami sprostijo zadnje zaloge vode v tleh. Če pa trato zalivate le površinsko, v globljih plasteh ne bo dovolj zalog. To odpira pot globoko ukoreninjenim travniškim plevelom, kot sta regrat ali planika - ti se lahko širijo veliko hitreje in dostopajo do vode v najglobljih plasteh tal. Če želite trato spodbuditi k rasti močnih korenin, jo raje enkrat ali dvakrat na teden izdatno in intenzivno zalijte.

Tudi preobilno zalivanje je lahko prava težava. Stoječa voda na trati je lahko znak prekomernega zalivanja. Če se na trati nabere preveliko vode, lahko pride do uhajanja zraka iz tal. Korenine trav lahko zgnijejo, v najslabšem primeru pa lahko celotna rastlina odmre. Vonj po plesni ali modrikasto sivi barvi trate lahko kažeta na pomanjkanje zraka v tleh. Če ste trato že pretirano zalili, še ni vse upanje izgubljeno - trato lahko poskusite prezračiti. V zelenico naredite globoke luknje, da pride kisik ponovno do trav. Nato površino trate posujte s peskom. To preprečuje zamakanje, saj rahlja zemljo in jo naredi bolj prepustno. Pri načrtovanju zalivanja ne pozabite na naravne padavine. Po obilnem deževju trate ni več potrebno dodatno zalivati.

Končali ste s ponovno setvijo trate ali celo položili svežo trato - kaj pa bo sledilo? Zelo pomembno je, da mladih semen trate ne pustite na cedilu. Ko ste posejali novo trato, je ključnega pomena, da semena naslednjih nekaj tednov hranite v vlagi, da lahko uspešno vzklijejo in trata raste. Suša predstavlja največjo nevarnost za neuspelo rast mlade trave. Najbolje je, da sveže posejano trato zalivate vsaj enkrat na dan - odvisno od vremena morda celo dvakrat ali trikrat po deset minut, da bo zgornji sloj zemlje ves čas vlažen. Po približno treh tednih bodo semena trate vzklila in obdobja med zalivanjem lahko podaljšate. Ker je seme na vrhu zemlje, vam v tej fazi ni treba globoko zalivati. Prav tako je pomembno, da je sveže položena trata vlažna, dokler se dobro ne ukorenini v zemlji. Trava potrebuje 10 do 15 litrov vode na kvadratni meter vsak dan.

Nasvet: Pomembno je, da trato dovolj zalijete tudi po gnojenju. Ko razporedite gnojilo, trato zalivajte 20 do 30 minut. Če so na trati ostala zrnca gnojila, jih boste splaknili v zemljo in raztopili - le tako lahko gnojilo v celoti sprosti svoj učinek.

Dandanes obstajajo različne metode zalivanja, ki vam olajšajo oskrbo vrta s pravo količino vode. Najbolj priročna rešitev je nedvomno avtomatiziran sistem zalivanja, na primer z razpršilnikom, ki je vgrajen v zemljo. Če uporabljate vrtno cev ali običajni zalivalnik, lahko na cev pritrdite merilnik količine vode, ki ga pogosto imenujemo kar vodomer. S kakšno količino vode je potrebno zalivati zelenico, lahko preprosto izračunate: površina zelenice (m²) x 15 (l/m²). S senzorjem vlage v tleh lahko spremljate tudi raven vlage v tleh in tako določite, koliko jo je treba še zalivati. Če nimate pri roki posebnega higrometra, lahko pravo količino vode izračunate tudi s tem priročnim trikom. Na trato postavite nekaj praznih kozarcev za marmelado. Ko je v njih približno 1,5 cm vode, je trata prejela 15 litrov vode na m² - voda je dosegla potrebno globino in lahko prenehate. Drugi način je "test z lopato". Po zalivanju trate potisnite lopato v zemljo (najbolje na robu trate) in preverite, kako globoko seže vlažna zemlja.