compo image
  1. COMPO
  2. Vodiči
  3. Oskrba Rastlin
  4. Sobne rastline
  5. Dejavniki stresa za zelene rastline

Dejavniki stresa za zelene rastline

Sobne rastline so lahko, še posebej pozimi, izpostavljene velikemu stresu. Temno zeleni in močni listi se lahko hitro spremenijo v viseče bledo rumene. Če budno spremljate svoje rastline in poznate tipične simptome, jim lahko hitro pomagate ali poškodbe celo preprečite. Najpogostejše izzive za vaše sobne rastline - in kako jih premagati - najdete tukaj.

Simptomi stresa pri zelenih rastlinah

SimptomTo je lahko razlogTo lahko pomaga

Zaostala rast, bledi listi

Pomanjkanje dušika, škodljivci
Pognojite in preverite, če ima rastlina škodljivce ter jih po potrebi odstanite
Zelo majhni listi
Pomanjkanje hranil ali svetlobe
Pognojite, izberite drugo lokacijo
Rjave ali suhe konice listov
Suh in topel zrak, pomanjkanje vode
Rastlino poškropite z vodo, izberite drugo lokacijo

Rumeni listi

Pomanjkanje železa, preveč ali premalo vode, pomanjkanje svetlobe

Presadite, zalivajte z destilirano vodo, izberite svetlejšo lokacijo

Odpadanje listov

Prepih, zastajanje vode
Spremenite lokacijo, manj zalivajte
Hitro rastoči, dolgi poganjki
Pomanjkanje svetlobe
Izberite lokacijo z več svetlobe
Povešeni listi, gnitje korenin
Koreninska gniloba (bolezen), zastajanje vode
Odstranite gnile korenine, presadite in manj zalivajte
Lepljiva plast na listih
Škodljivci

Preverite, če ima rastlina škodljivce in jih po potrebi odstanite

compo image

Manj je več

1. Zastajanje vode

Zastajanje vode je pri sobnih rastlinah zelo pogost problem­ - zlasti pozimi smo lahko nekoliko preveč radodarni. Priporočljivo je, da pred zalivanjem vedno preverite vlažnost substrata tako, da prst potisnite nekaj cm globoko v zemljo. Površina prsti je večkrat že suha, pod površino pa je lahko še dovolj vode. Če rastlino daljše časovno obdobje preveč zalivate, obstaja nevarnost, da bodo korenine odmrle, zato je manj običajno več.

Mogoče pa je tudi obratno, zlasti pozimi. Če rastlino postavite preblizu toplega radiatorja, bo voda zelo hitro izhlapela in zemlja se bo izsušila, kar pomeni, da je treba takrat rastline pogosteje zalivati.

 

Več o pravilnem zalivanju rastlin
compo image

Ključna je prava količina

2. Pomanjkanje hranil

Hranila so potrebna za zdravo rast rastlin, prav tako pa krepijo njen imunski sistem, da se lahko ubrani pred škodljivci in boleznimi. Zlasti pomembni so dušik, fosfor, kalij in železo. Z zadostnim in rednim gnojenjem lahko rastline oskrbimo s temi bistvenimi hranili. Večino sobnih rastlin je treba gnojiti vsakih en do dva tedna v fazi rasti (od marca do oktobra) in enkrat mesečno pozimi.

compo image

Izbirčne glede lokacije

3. Lokacija

Pravilna lokacija je bistvenega pomena za zdravo rast vaših sobnih rastlin.  Predvsem so pomembni svetloba, zrak in temperatura. Pametno je, če se že pred nakupom rastline pozanimate o njenih »zahtevah« in ji poiščete primerno lokacijo.

Listi z rjavimi konicami ali črnimi lisami kažejo na pretoplo ali presuho mesto, listi z rumenimi konicami pa na prehladno. Prehladno mesto ali prepih pogosto povzroči, da rastlina odvrže liste. Če vaše rastline hitro poženejo dolge in šibke poganjke, je zanje pretemno. Na ta način iščejo alternativne vire svetlobe, ker drugače ne more proizvajati fotosinteze.

Tipična težava pozimi je suh ogrevan zrak. Listi rastline se hitro posušijo, na njih pa se nabere prah. Rastlina tako dobi manj svetlobe, zato se zmanjša njena sposobnost za fotosintezo. Zelo pomembno je, da rastline z velikimi listi redno brišete z mehko vlažno krpo. Rastline z majhnimi listi lahko speremo pod tekočo vodo vsake štiri do šest tednov. Začnite tako, da koreninsko grudo položite v plastično vrečko, da se zemlja ne napije vode, nato liste očistite.

compo image
compo image

COMPO Tekoče gnojilo za palme in zelene rastline

Idealna kombinacija hranil za vse zelene rastline, palme in praproti v stanovanju, na balkonu ali terasi.

K proizvodu

Majhni nepovabljeni gostje

4. Škodljivci in bolezni

Številne škodljivce in bolezni prepoznamo šele, ko je prepozno. To je zato, ker je večina škodljivcev tako majhnih, da jih sploh ne opazimo. Škodljivcem je preživetje olajšano predvsem pozimi, ko so rastline zaradi suhega in toplega zraka ter zmanjšane svetlobe že oslabljene. V tem obdobju je priporočljivo rastline pozorno spremljati, da lahko hitro ukrepamo. Prvi znaki so razbarvanje, zviti listi, drobne niti ali lepljiv film na listih. Priporočljivo je, da prizadeto rastlino odmaknete od ostalih, da preprečite nadaljnje širjenje.

Najpogostejši škodljivci in bolezni, ki prizadenejo zelene rastline:

Škodljivec ali bolezenKaj se zgodi vašim rastlinamKako škodljivca/bolezen prepoznate

Praškasta plesen

Praškasta plesen je glivična bolezen, pri kateri gliva rastlini odvzame hranila.

Na konicah poganjkov in na vrhu rastlinskih listov nastane belkasta mokasta prevleka. Listi se zvijejo, razbarvajo in odpadejo.

Volnate uši

Listne uši sesajo hranila iz listov in izločajo medeno roso, zaradi česar so listi lepljivi. Listi porumenijo, se zvijejo in nato odpadejo.

Na listih je lepljiva plast, na spodnji strani listov in pri žilah pa volnasti, vati podobni vozljički.

Ščitkarji

Podobno kot volnate uši tudi ličinke ščitkarjev sesajo sok iz rastline in izločajo medeno roso.

Rumenkaste pikice in lepljiva plast na listih. Na spodnji strani listov so vidne majhne ličinke.

Pršice

Pršice tvorijo drobne mreže po celotnih listih. Njihovo sesanje rastlini črpa hranila.

Listi so belkasto rumeni s pikami, čez nekaj časa pa pobledijo.

Kaparji

Tudi kaparji sesajo hranila iz listov rastline in tvorijo medeno roso, ki liste prekrije kot plast voska.

Na listih nastane lepljiva plast, na žilah pa sive ali rjave luske.

Listne uši

Na listih opazimo pikice, nato se zvijejo in v najslabšem primeru celotna rastlina odmre.

Uši so veliko večje od drugih škodljivcev in jih je enostavno zaznati s prostim očesom.

Mrtvaška mušica

Mrtvaške mušice se hranijo s koreninami rastline, zlasti v vlažni zemlji, in povzročajo hitro sušenje sadik in potaknjencev.

Vidimo jih lahko s prostim očesom. Običajno jih zmotimo z zalivanjem.

compo image

Presajanje je lahko stresno

5. Presajanje

Presajanje je bistvenega pomena za zdravo rast rastlin. Sobne rastline je zato treba v zgodnji pomladi vsake dve do tri leta posaditi v večjo posodo (za večje rastline je priporočljivo obdobje od štiri do pet let). Presajanje pa za rastlino predstavlja šok. Odtrgana je iz svojega znanega okolja, izgubi korenine hkrati pa se mora navaditi na drugo, svežo prst. Zato ni nič nenavadnega, da se rastlinski listi kmalu po tem povesijo ali celo odpadejo. A  nič za to, rastlina si bo kmalu opomogla in se v novem domu veliko bolje počitila.

Več o presajanju

Deli

compo image

COMPO. Enostavno lepe rastline.

Ali z dvema levima rokama ali z zelenimi prsti - naj bo kakovost življenja bolj "zelena".

Servis