Povešava iva

Povešava iva (Salix caprea), uradno imenovana tudi povešava vrba iva, je v naših krajih zelo priljubljena predvsem kot znanilec pomladi. Čeprav jo najpogosteje najdete na vrtovih, povešava vrba raste tudi v naravi, najraje ob robovih gozdov in v skupinah dreves na poljih.

Ta grm ali malo drevo ne zahteva posebne nege. Ker iva ob tem poskrbi za čudovit videz vašega vrta, je ne obožujejo zgolj ljubiteljski vrtnarji. Lahko jo posadite samostojno, s čimer poudarite njeno prekrasno obliko, ali pa jo postavite v skupino drugih grmov in dreves. Zagotoviti ji morate sončno do polsenčno lego.

Zraste lahko tudi do 9 ali 10 m, njena krošnja pa se lahko v širino razširi do sedem metrov. Ob tem lahko vsako leto zraste za do 70 cm. Pri izbiri mesta za posaditev bodite pozorni, da povešavi ivi zagotovite dovolj prostora.

Zemlja mora biti ilovnata ali pa vsebovati kompost. Po potrebi jo lahko izboljšate tako, da ji dodate kompost.

Povešavo ivo je treba redno zalivati. Predvsem spomladi bodite pozorni, da se zemlja nad koreninami ne posuši.

Povešave ive ne zahtevajo veliko nege in veljajo za preproste rastline. Da pa poskrbite za njen zdrav razvoj in spodbudite rast tega grma, mu dodajte ustrezna hranila. Aprila mu tako dodajte dolgotrajno gnojilo.

Povešave ive načeloma ni treba obrezovati. Če pa si želite še posebej velike cvetove in zelo strnjeno krošnjo, vam priporočamo, da odcvetele poganjke obrežete in pustite samo kratke štrclje.

Pri viseči povešavi ivi je redno obrezovanje po koncu cvetenja vedno priporočljivo, saj bo tako do naslednjega leta razvila nove, močne poganjke. Ob tem morate krošnjo redno redčiti, saj tako mladi poganjki ne bodo prekrivali starejših poganjkov in ti ne bodo v nevarnosti, da odmrejo.

Povešava iva je odporna na mraz, zato je pozimi ni treba prestavljati v notranje prostore ali pa zanjo posebej skrbeti.